Študija norveškega centra za raziskave podnebja in okolja ter nacionalne statistične agencije predvideva, da naj bi se pridobivanje arktične nafte in zemeljskega plina do leta 2050 zmanjšalo.
Raziskovalci vzroke za to vidijo v porastu nekonvencionalnih energetskih virov, kot je na primer plin iz skrilavcev v Severni Ameriki, ter povečani konvencionalni proizvodnji plina na Bližnjem vzhodu, kjer so stroški veliko nižji.
Pridobivanje nafte na Arktiki naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za dva odstotka, pridobivanje zemeljskega plina pa do leta 2030 za pet odstotkov, še kaže študija, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Na Arktiki naj bi bila nahajališča 13 odstotkov vseh še neodkritih svetovnih zalog nafte in 30 odstotkov zemeljskega plina, kaže ameriška geološka študija. Strokovnjaki so v glavnem prepričani, da so nahajališča pretežno v morju, kar njihovo izkoriščanje še dodatno otežuje, dodaja AFP.
