Včerajšnja zadnja obravnava na sojenju Kordežu, ki mu tožilstvo očita zlorabo položaja in ponarejanje poslovnih listin pri preprodaji trgovskega centra Primskovo, nekdanjemu članu uprave Merkurja Milanu Jelovčanu, nekdanji Merkurjevi finančnici Janji Krašovec in Otu Brglezu, nekdanjemu direktorju Kograd Igema (ta je leta 2008 od Merfina nekdanji Merkurjev center odkupil po devet milijonov evrov višji ceni kot Merfin od Merkurja oziroma Hypo Leasinga), se je na trenutke sprevrgla tudi v obračun s slovensko zgodovino zadnjega desetletja. "V Sloveniji smo 16 let podpirali odkupe podjetij, zdaj pa je očitno težava, če je kdo kaj zaslužil," je v sklepni besedi ušlo Kordeževu odvetniku Janezu Hočevarju. "Ne moremo na križ pribijati nekaj direktorjev, ki so imeli slab rezultat. To, da tem ljudem sodimo kot največjim kriminalcem, se mi zdi kot poziv na linč," je še dodal Hočevar in opozoril, da "obdolženi Kordež ni človek, ki bi kar koli skrival, ampak je bil 20 let direktor Merkurja, vse transakcije pa je objavljal javno".

Tožilec Jože Kozina Hočevarju še iz prejšnje obravnave, na kateri mu je obramba očitala, da "ne obvlada osnov ekonomije", ni ostal dolžan. Že v sklepnem nagovoru je ob naštevanju argumentov, da "je Kordež bdel nad realizacijo in zaključkom posla", s katerim naj bi Merkur oškodoval za skoraj deset milijonov evrov, omenil "moč kapitala pri obračanju denarja". "Z nekaj elektronskimi sporočili so obrnili 10 milijonov evrov. Četudi bi Kordež z njimi obrnil dve milijardi evrov, kar bi ga postavilo za najbogatejšega Slovenca, bi še vedno trdil, da v žep ni spravil nič," je poudaril Kozina.

Med ključnimi gradivi pri dokazovanju nezakonitosti v verigi poslov med Merkurjem, Merfinom in Kograd Igemom je izpostavil korespondenco med vpletenimi in pogodbe. Po njegovi oceni je tožilstvu uspelo dokazati krivdo vsem obdolžencem. Za Jelovčana, ki obrambo gradi na razlagi, da o celotnem poslu ni bil obveščen in da je eno od ključnih pogodb podpisal le zaradi Kordeževe odsotnosti, je tožilstvo zahtevalo dve leti zapora in plačilo 20.000 evrov, za Krašovčevo in Brgleza, ki jima očita "naklepno pomoč" Kordežu in Jelovčanu, pa po leto dni zapora in 10.000 evrov.

Krašovčeva in Brglez sta sicer ubrala različni obrambni strategiji. Medtem ko se je odvetnica prve Janja Roblek pri argumentiranju trditve, da tožilstvo njeni stranki ni dokazalo naklepa, sklicevala tudi na Kordeževa zagotovila, da bo Merfin "s podpisom dokumentov vzpostavil obveznost do Merkurja", je odvetnik Stanislav Rosenstein v več kot uro trajajočem govoru večkrat poudaril, da Brglez z Merkurjevimi vodilnimi in njihovim odkupom ni imel nič. Ravno nasprotno, kot je razložil, naj bi Kograd Igem v času, ko ga je vodil Brglez, dejansko želel kupiti trgovski center v Sloveniji in ni nastopal le kot člen v verigi poslov za financiranje odkupa Merkurja. Z reodkupno pogodbo, po kateri bi lahko trgovski center vrnil Merkurju, kar se je nato tudi zgodilo, po Rosensteinovih trditvah ni šlo za "nevtralen posel", kot je trdil tožilec Kozina, ampak za "zavarovanje posla". Kot je znano, je ena od obdolžencev, nekdanja direktorica Merfina Marta Bertoncelj, začasno izločena iz postopka, saj po poškodbi okreva v jeseniški bolnišnici.

Če so torej obrambe vseh obdolžencev v sklepnih nagovorih posel s trgovskim centrom Primskovo skušale razbiti na posamezne dele, pri čemer so se sklicevale tudi na Kordeževo vlogo, je nekdanji prvi mož Merkurja ostal na "suhem". "V projekt sem verjel in vanj vložil vsa svoja sredstva in premoženje, ki sem ga tudi izgubil," je dejal Kordež. Odvetnik Hočevar pa je ponovil, da bi tožilčeve navedbe zagotovo ovrgel izvedenec ekonomske stroke in da je bil posel pred petimi leti povsem zakonit.