Ker trdite, da smo učitelji premalo ur pred tablo, vas vljudno vabim na našo šolo, da en dan preživite z nami pred tablo, med odmori pa boste dežurali na hodnikih šole. Za ta dan boste predhodno pripravili dnevne priprave za vsako učno uro posebej, morda se boste morali soočiti tudi z otroki, ki imajo učne težave, primanjkljaje na posameznih področjih učenja, posebne potrebe, v razredu pa vas bo željan znanja pričakal slaboviden otrok z zoženim vidnim poljem. Torej boste individualno skrbeli tudi za te učence. Seveda bi bilo priporočeno, da se seznanite tudi z didaktičnimi pripomočki, ki jih slaboviden učenec nujno uporablja za nemoteno spremljanje vaše ure. Opozorili pa vas bomo tudi na učenca, ki ima vedenjske težave, in vam svetovali, da ga še posebej skušate motivirati za delo in ga z metodami znanega šolskega projekta Čustva odpirajo um pomirjate in mu po principih pozitivne psihologije dvignete raven znanja in zanimanja za predmet.
S tem opisom vašega dne na naši šoli ne mislim, da je nam učiteljem v razredu težko. Nikakor ne, saj sicer ne bi bili učitelji. Morate pa se zavedati, da učimo in vzgajamo mlade ljudi z vsemi svojimi potrebami in težavami v bodoče odrasle ljudi, ki bodo vodili tudi vas, spoštovani gospod minister. Vzgajamo učečo se mladino, ki naj ne bi goljufala in kradla vse počez, ki naj bi presegla požrtnost kapitalizma, ki nas je pripeljala v krizo.
In vzgoja takšnih ljudi zahteva polnega človeka, učitelja, ki je stoodstotno z mislimi vsak trenutek pri vsakem učencu.
To pa ne more početi ves dan.
Izjavili ste tudi, da so razredi premalo številčni. Vsak učitelj, vsak pedagoški delavec ve, da je v razredu boljša klima, da je razred bolj ustvarjalen in po znanju uspešnejši, če je v njem manj učencev. To teoretično trditev lahko preizkusite, ko boste en dan preživeli na naši šoli. Najprej boste eno uro učili v razredu, kjer je petindvajset učencev ter učenk in med njimi vedenjsko težaven učenec, naslednjo uro pa v taistem razredu, ki bo razdeljen v dve skupini. V vaši skupini bo taisti učenec z vedenjskimi težavami. Le kje mislite, da boste dosegli učne cilje v večji meri?
Kajti hkrati trdite, da so naši učenci manj uspešni v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Ti dve trditvi se nekako logično izključujeta.
Zatorej, spoštovani gospod minister, reševanje krize v šolstvu je v skupnem iskanju novih rešitev, ohranjanje dobrih stvari in izboljšave slabših. Ampak vse to moramo delati skupaj, na istem bregu in v medsebojnem spoštovanju.
Jurij Marussig, prof., OŠ Franceta Prešerna Kranj
