Med pomembnejšimi političnimi odločitvami bo jeseni na dnevnem redu odločanje o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki je po mnenju vlade pomemben zaradi signala, ki bi ga s tem Slovenija poslala finančnim trgom.

O ustavnih spremembah, s katerimi bi v najvišji pravni akt zapisali fiskalno pravilo, bi državni zbor moral odločati še pred počitnicami, a so v skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank odločanje prestavili na jesen. S tem se je Slovenija poleti izognila tudi morebitni vladni krizi, saj je premier Janez Janša dopuščal možnost, da bo na glasovanje o fiskalnem pravilu vezal zaupnico vladi.

Ta možnost po Janševih besedah sicer še vedno ostaja, tako da bi jesen utegnila prinesti tudi odločanje o usodi vlade. Parlamentarne stranke se namreč čez poletje niso uspele uskladiti o zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Medtem ko v koaliciji vztrajajo, da je vnos pravila v ustavo nujen, pa so v opoziciji prepričani, da bi zadoščalo sprejetje navadnega izvedbenega zakona. Janša je prepričan, da bo fiskalno pravilo v ustavo vendarle zapisano, saj bodo Slovenijo v to prisilile mednarodne okoliščine.

Večjo enotnost pa so parlamentarne stranke poleti dosegle glede nove rešitve za sanacijo bančnih bilanc v obliki posebne agencije ali sklada. Ker so dosegli napredek pri uskladitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakona o agenciji oz. skladu za sanacijo bank, bo sedaj ministrstvo za finance pripravilo zakonske predloge, sprejeli pa naj bi jih še septembra.

Pokojninska reforma in reforma trga dela med prioritetami

Prav tako naj bi bili septembra pripravljeni pokojninska reforma in reforma trga dela, saj se je vlada zaradi padca bonitetnih ocen odločila spremeniti prioritete in pohiteti z obema predlogoma. Kot je napovedal predsednik vlade, bo vlada "prisiljena usklajeno, lahko pa tudi neusklajeno zakonodajo predlagati še v začetku jeseni".

Vsebina pokojninske reforme še ni dokončno znana, vlada pa namerava v prvi fazi spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja, pozneje pa dvigniti tudi upokojitveno starost. Reforma naj bi vključevala informativne individualne račune in dodatno pokojninsko zavarovanje. Reforma trga dela pa naj bi odpravila segmentacijo na trgu dela, spodbujala sklepanje pogodb za nedoločen čas ter omogočala lažje zaposlovanje in odpuščanje.

Koalicijska usklajevanja glede obeh omenjenih reform že potekajo, kmalu pa se bodo začela tudi usklajevanja in pogajanja s socialnimi partnerji. O reformi trga dela bo Ekonomsko-socialni svet razpravljal že prihodnji teden. Na ministrstvu za delo računajo, da bi se lahko uskladili že do konca septembra.

Medtem pa še ni jasno, ali bo vlada jeseni pripravila dodatne varčevalne ukrepe oziroma kakšni bodo ti ukrepi. Janša je kot eno od možnosti že nakazal odpuščanje v javnem sektorju. Da bodo ta verjetno neizogibna, pa je v četrtek napovedal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Ob tem je napovedal še nekatere druge spremembe v javnem sektorju, med drugim reformo javnih služb, spremembe dela javnih agencij, spremembe pri upravljanju z državnimi nepremičninami in večjo učinkovitost inšpekcijskih služb.

Rekonstrukcija vlade ali morda celo koalicije ni nemogoča

Če bodo ukrepi predvidevali novo znižanje pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, utegnejo zamajati koalicijo. Prvak DeSUS Karl Erjavec je namreč že napovedal, da bo njegova stranka zapustila koalicijo, če bo vlada vztrajala pri teh ukrepih.

Pa tudi sicer se jeseni morda obetajo spremembe v sestavi vlade, saj naj bi premier Janša razmišljal o zamenjavah nekaterih ministrov. Tako je predsednik SLS Radovan Žerjav potrdil, da ga je premier pozval, naj razmisli o menjavi ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča. Neuradno se govori še o zamenjavi finančnega ministra Janeza Šušteršiča in Pličaniča (oba iz DL), vendar pa je predsednik DL Gregor Virant zatrdil, da predlogov za zamenjave ministrov ni. Janša je sicer javno že dejal, da bodo jeseni ocenili uresničevanje koalicijske pogodbe, na tej podlagi pa bo sprejeta tudi odločitev, ali je rekonstrukcija vlade potrebna.

Vlado in državni zbor jeseni in do konca leta sicer čakajo še drugi zakoni, ki jih je vlada napovedala v svojem normativnem programu. Poslanci naj bi tako med drugim odločali o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravstveni inšpekciji, ki predvidevata združevanje Inštituta za varovanje zdravja RS in področnih zavodov za zdravstveno varstvo v dva nacionalna inštituta.

Do konca septembra naj bi vlada pripravila med drugim še strategijo upravljanja kapitalskih naložb, v oktobru se obeta sprejem nacionalnega stanovanjskega programa, do konca leta tudi sistemskih zakonov o kmetijskih zemljiščih in o varstvu okolja.

Obeta se tudi paket pravosodnih zakonov. Po napovedih Pličaniča naj bi med drugim sodne preiskave s sodišč prenesli na tožilstvo, napoveduje tudi okrepitev vloge sodnega menedžmenta. Prenoviti želi usposabljanje pravnikov in odpraviti ovire, ki onemogočajo bolj učinkovito alternativno reševanje sporov. Predviden je tudi sprejem zakonov, ki posegata v delo policije.

V septembru naj bi vlada sprejela še drugi davčni paket, v okviru katerega naj bi uzakonili tudi pavšalno obdavčitev za mala in srednja podjetja. V programu do konca leta je tudi nov insolvenčni zakon za hitrejšo izvedbo insolvenčnih postopkov, ki jih je v teh kriznih časih veliko.