Res je bila pogodba s Factor banko, na podlagi katere si je kosovski poslovnež Ekrem Lluka "pod mizo" zagotovil deset milijonov evrov visoko provizijo, podpisana v juniju 2007, ko je Turk že odstopil kot nadzornik državne družbe. Po tem je bil zaključen tudi nakup podjetja Interseek (spletni iskalnik Najdi.si), zaradi česar je Telekom zoper upravo Bojana Dremlja tudi vložil odškodninske tožbe.
A Turk je pri tem pozabil omeniti, da sta bila tako projekt Ipko na Kosovu kot nakup Interseeka takrat zgolj formalno izvedena, sami postopki pa so se peljali mesece pred tem. Tako se je na primer Telekom s Factor banko dokončno dogovoril že pred februarjem 2007. Takrat je namreč po nepričakovanem umiku Lluke iz boja za mobilno licenco zmagal na razpisu, hkrati pa s Factor banko sklenil pismo o nameri. Takoj naslednji mesec so imeli nadzorniki Telekoma v Prištini sejo, na kateri je Turk podal odstopno izjavo, vendar le kot njihov predsednik, saj je ostal član nadzornega sveta vse do maja 2007. Takrat je namreč postal minister brez listnice. Tik pred tem so nadzorniki Telekoma, ki jih je vodil že Damijan Koletnik, potrdili tudi nakup podjetja Interseek.
Žiga Turk zagotavlja, da ni imel nobenih zasebnih stikov z lastniki in niti s posredniki podjetij, ki se omenjajo.
Omenimo tudi stališče protikorupcijske komisije do ravnanja nadzornikov: "Četudi niso bili seznanjeni z vsemi elementi posla in nekaterih njegovih delov nikoli niso obravnavali na svojih sejah, (...) ravnanje članov organa nadzora po oceni komisije kaže na očitno odsotnost dolžne skrbnosti in vestnosti pri opravljanju funkcije nadzornika v korist družbe Telekom." Turk nam je sicer zagotovil, da se sama komisija nanj ni obrnila.
