Eno najpomembnejših so dostojne pokojnine, to pa po besedah predstavnice ZSSS Lučke Böhm pomeni, da bi morala polna starostna pokojnina za 40 let delovne dobe v povprečju znašati vsaj 72 odstotkov povprečne neto plače, kot je nazadnje veljalo leta 2002. Glede na to, da je konec lanskega leta to razmerje doseglo 63,4 odstotka, sindikalna zahteva pomeni dvig polnih starostnih pokojnin za nekaj manj kot devet odstotnih točk.
Po besedah izvršnega sekretarja ZSSS za pravno področje Andreja Zorka bi bilo potreben denar med drugim mogoče nabrati z bolj učinkovito izterjavo neplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, postopnim dvigom prispevne stopnje delodajalcev in z iskanjem novih trajnih virov za financiranje pokojninske blagajne. Predsednik ZSSS Dušan Semolič ga je dopolnil, da bi lahko del denarja v pokojnine preusmerili iz dodatne obdavčitve finančnih institucij, ZSSS predlaga tudi ustanovitev rezervnega demografskega sklada. "Preprečiti je treba povečevanje števila revnih, da ne rečem obubožanih upokojencev. 61 odstotkov vseh upokojencev danes dobiva do 600 evrov mesečne pokojnine," je Zorko utemeljil zahtevo po dostojni pokojnini.
Semolič je poudaril, da so spremembe pokojninskega sistema potrebne, tudi zaradi staranja prebivalstva, vendar pa govorimo o občutljivem sistemu, katerega spremembe med drugim terjajo svoj čas. Po njegovem mnenju nobena reforma pokojninskega sistema tudi ne bo uspešna, če na drugi strani ne bomo poskrbeli za ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest. "Vzdržnost pokojninske blagajne je odvisna od delovanja sistemov pred tem: odvisna je od stanja na trgu dela, števila delovnih mest, zaposlovalne politike," je pojasnil Zorko.
