Enaindvajsetega julija 1969 je Armstrong odigral glavno vlogo v enem najbolj napetih televizijskih prenosov vseh časov, ki je doživel vrhunec z njegovimi besedami nekaj pred tretjo uro zjutraj po univerzalnem času. Z lestve lunarnega modula Orel je nagovoril človeštvo z znamenitim citatom "To je majhen korak za človeka, velikanski skok za človeštvo" ter kot prvi človek stopil na Luno. Dosežek je iz Armstronga naredil ameriškega junaka ter globalno zvezdo, pa čeprav te vloge nikoli ni hotel sprejeti in se je večinoma raje držal stran od oči javnosti ter varoval svojo zasebnost. "Proti svoji volji je bil ameriški heroj, ki je vedno verjel, da je le opravljal svoje delo," je v izjavi ob smrti Armstronga zapisala njegova družina. 7. avgusta, dva dni po 82. rojstnem dnevu, so ga operirali zaradi zamašene venčne srčne arterije, umrl pa je zaradi naknadnih zapletov. Predsednik Barack Obama je dejal, da Armstrong "sodi med največje ameriške junake vseh časov. Človeštvu je dal dosežek, ki ga ne bomo nikoli pozabili".
Izpit za letalo je imel prej kot za avto
Armstrong se je mlad zaljubil v letenje in izpit za letalo opravil prej kot za avto. Študiral je letalsko inženirstvo, po vrnitvi iz korejske vojne končal šolanje in postal testni pilot, kjer je nabiral dragocene izkušnje, ki so mu prišle prav tudi ob pristajanju na Luni, ko še ni bilo današnje računalniške zmogljivosti in avtomatike (nedavni pristanek robotskega vozila Curiosity na Marsu je bil popolnoma računalniško voden).
V začetku 60. let se je pridružil Nasi in sodeloval v vesoljskem programu Gemini. Leta 1966 je bil poveljnik Geminija 8, ki je opravil prvo uspešno združitev dveh plovil v vesolju (nekaj podobnega je letos prvič uspelo Kitajski). Decembra 1968 so mu v skupini osemnajstih astronavtov, ki so sodelovali pri Geminiju, ponudili poveljevanje Apollu 11, ki je bil nato določen za prvi pristanek na Luni. Kasneje so se odločili, da bo Armstrong tudi prvi, ki bo stopil iz modula in tako postal, če bo šlo vse po sreči, prvi Zemljan na površju Lune.
"Kakšno kavo bova spila, ko bo polet odpovedan?"
Armstrong zaradi težav menda do zadnjega ni verjel, da bodo tistega 16. julija 1969 sploh poleteli in se je pred vžigom motorjev šalil z Buzzon Aldrinom, kakšno kavo bosta spila, ko bo polet odpovedan. Toda to se ni zgodilo in skupaj z Michaelom Collinsom so odrinili v vesolje z otoka Merritt na Floridi. Collins je ostal v plovilu ves čas, medtem ko sta Armstrong in Aldrin v modulu poletela proti Luni. Ker je kazalo, da bosta pristala na nevarnem terenu, se je Armstrong odločil ročno upravljati pristanek in zmagal v tekmi s pojenjajočo zalogo goriva. "Orel je pristal," so bile besede, ki so naznanile, da je človek prvič pristal na Luni. Dobrih šest in pol ur kasneje je Armstrong modul zapustil in postal prvi človek, ki je na njeno površino tudi stopil.
Eden od razlogov, da so za to nalogo izbrali prav njega, je bil menda ta, da Armstrong ni veljal za prepotentneža. A več kot to, bil je zelo zaprt vase, cenil je zasebnost in ni maral pretirane slave. Kmalu po letu na Luno je napovedal, da ne bo več letel v vesolje, dve leti zatem pa je tudi zapustil Naso in se odločil za vrnitev v domači Ohio ter poučevanje na univerzi v Cincinnatiju. Redko je javno nastopal in celo prenehal dajati avtograme, češ da z njimi prekupčujejo. Sodeloval pa je v preiskavi nesreče vesoljskega taksija Challenger, presenetljivo je pristal na vlogo v oglaševalski akciji za Chrysler in se opazno oglasil pred nekaj leti, ko je ostro kritiziral odločitev Obamove vlade, da iz vesoljskega programa črta vrnitev na Luno. Njegovo odmaknjenost in zavračanje slave so pograbili tudi nekateri teoretiki zarot pri utemeljevanju trditev, da je bil pristanek Apolla 11 na Luni zrežiran.
Pomežiknite Neilu
Toda kakor koli se je je otepal, je bila slava za prvega človeka na Luni neizogibna. To ni bil le velikanski tehnološki dosežek, ki je imel sredi hladne vojne tudi močno politično dimenzijo. Televizijski prenos je dal pristanku na Luni prizvok prvovrstnega šova ali morda raje trilerja, ki ga je v živo spremljalo pol milijarde ljudi, Armstrong pa je odigral glavno vlogo. Osvojitev Lune pa je tudi velikanski mejnik za samo človeštvo. Eugene Cernan, zadnji astronavt, ki je bil na Luni, je ob zadnji okrogli obletnici pristanka Apolla 11 za Dnevnik dejal: "Premagali smo gravitacijo (našega planeta), ki nas je držala tisoče let, in osvojili drugo nebesno telo... Zato je po mojem mogoče reči, da je bil pristanek na Luni največja tehnološka, filozofska in duhovna avantura človeštva in da bo tako ostalo še nekaj časa."
In pogled na to avanturo je mogoč vsako jasno noč, ko na nebu sveti Luna. Armstrongova družina je temu primerno v izjavi ob njegovi smrti zapisala: "Za tiste, ki se sprašujejo, kako bi izkazali čast Neilu, imamo preprosto prošnjo. Spoštujte njegov zgled služenja, dosežke ter skromnost in naslednjič, ko boste zunaj ob jasni noči in se vam bo z neba smejala Luna, pomislite na Neila Armstronga in mu pomežiknite."
