Spoštovani minister Černač, cenjeni kolega Zvone, v mračnem vzdušju tragedije z balonom ti pišem z javno pobudo, da takoj imenuješ interdisciplinarno skupino strokovnjakov, ki bo v luči ugotovitev službe za preiskovanje letalskih nesreč preučila vse slovenske letalske predpise in predlagala izboljšave ter morebitna nova pravila, zlasti glede varnosti letenja.
Ob tem globoko sočustvujem s svojci preminulih, vsem poškodovanim pa želim čimprejšnje okrevanje.
Zakon o letalstvu (Ur.l. RS, št. 81/10 - uradno, prečiščeno besedilo) naj bi v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega letalskega prava urejal in določal "pogoje ter zahteve, ki zadevajo zrakoplove, letalsko osebje in drugo strokovno osebje, zračni prevoz in druge letalske aktivnosti, letališča in vzletišča, infrastrukturo navigacijskih služb zračnega prometa, zagotavljanje varnosti zračnega prometa in ukrepe za olajšave zračnega prevoza, iskanje in reševanje zrakoplovov ter letalske nesreče in incidente, opravljanje letaliških služb in navigacijskih služb zračnega prometa."
So bila res dosledno upoštevana splošno priznana načela mednarodnega letalskega prava?
Zakon prav tako ureja javno infrastrukturo in predpisuje sankcije za letalske prekrške. Zrakoplov opredeljuje kot vsako napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino. Po pravilniku o razvrščanju zrakoplovov (Ur.l. RS, št. 31/05), ki ga je kot podzakonski akt izdal minister za promet, spadajo med zrakoplove letala, helikopterji, jadralna letala in zmaji z motorjem ter brez, prosti in privezani baloni, zračne ladje, privezani zmaji in žirokopterji. Nekateri zrakoplovi so lahko tudi s plovci, s smučmi ali amfibijski.
Za izvajanje zakona o letalstvu bi bilo treba sprejeti kopico modernih podzakonskih predpisov, a se menda še vedno uporabljajo številni zastareli iz časa bivše SFRJ.
Žal niti perfektno pravo ne more v celoti preprečiti višje sile, človeške neumnosti, brezbrižnosti in hude malomarnosti, lahko pa učinkuje preventivno, zmanjša število nesreč in omili posledice, seveda skupaj z vrhunsko vzgojo, izobraževanjem in usposabljanjem.
Predvčerajšnja nesreča že na prvi pogled odpira vrsto vprašanj, na primer:
Ali drži trditev dolgoletnega balonarja in učitelja letenja Darka Kralja, da se takšna nesreča ne bi smela zgoditi, če bi inšpektorat opravljal svoje delo?
Ali je postopek izdaje in odvzema letalskih licenc dovolj zahteven?
Ali je treba čakati na uveljavitev uredbe Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) prihodnje leto, ki bo strožje ločila športno in komercialno letenje ter za slednje uvedla posebne licence?
Je zahtevana oprema zadostna, ali ne bi kazalo predpisati obvezne uporabe čelad in negorljivih jopičev?
Morda bi morala v primeru slabih oziroma labilnih vremenskih razmer agencija za letalstvo enostavno prepovedati letenje z določenimi zrakoplovi?
Ali predpisi ustrezno urejajo popularno skakanje in letenje s padali, ki izrecno niso uvrščeni med zrakoplove?
Ali so sankcije za prekrške dovolj stroge?
Ljudje se učimo na napakah. Žal imajo te prepogosto katastrofalne posledice, ki nas prepočasi izučijo.
V upanju, da bo moja pobuda naletela na tvoje razumevanje in ukrepanje, ti želim uspešno delo ter te prijazno pozdravljam.
Marko Pavliha, Nova vas nad Dragonjo