Vsekakor je po stotih dneh vladanja izpolnil večino predvolilnih obljub. Zmanjšal je previsoke plače direktorjem državnih podjetij, za 25 odstotkov oziroma na 380 evrov je zvišal letni dodatek za šoloobvezne otroke, preprečil preveliko zvišanje stanarin in najemnin, povečal obdavčitev bogatih, na evropski ravni pa je konec junija dosegel ustanovitev sklada za spodbuditev gospodarske rasti v višini 120 milijard evrov. Morda je doslej njegov največji uspeh na čelu Francije odločna politika nasproti nemški kanclerki Angeli Merkel, ki se je preveč osredotočala na javne finance.

Hollande je z ministri dal zgled

Že letos bo tudi povečal število učiteljev in policistov, prisiljen pa je zmanjšati število zaposlenih na drugih področjih javnega sektorja, tako da bodo na tri upokojene na novo zaposlili le enega uslužbenca. Z obdavčitvijo nadur pa je prizadel srednji sloj.

Vsekakor je simbolično pomembno, da je sebi, premierju in ministrom znižal plače za 30 odstotkov, visoki uradniki pa se bodo morali zadovoljiti s skromnejšimi avtomobili. Oziroma, saj so dovolj plačani, da lahko imajo dobre lastne avtomobile, in če želijo luksuz, naj ga plačajo iz lastnega žepa. Če nimajo, pomeni, da so nesposobni. S tem naj bi privarčeval 345 milijonov evrov, ki naj bi šli v razvojne projekte. Vse to pa naj bi bil signal tudi vsem ostalim Francozom, da jih v prihodnjih letih čaka zategovanje pasu. S Hollandovo vrnitvijo s počitnic ima njegova vlada tudi veliko bolj naklonjeno stališče do okoli 20.000 Romov iz Romunije in Bolgarije, ki bodo po včerajšnji odločitvi vlade Jean-Marca Ayraulta kmalu lahko zakonito delali v Franciji, s čimer se bodo laže integrirali v družbo. Še pred nekaj tedni se je zdelo, da se ob policijskih akcijah proti nezakonitim romskim taborom pod socialistično vlado nadaljuje populistična politika prejšnjega predsednika Nicolasa Sarkozyja, zaradi katere so pred dvema letoma iz Bruslja oštevali Pariz.

Delodajalci nezadovoljni

Vsekakor so s Hollandom vse manj zadovoljni delodajalci, ki vlado opozarjajo, da so francoski izdelki predvsem zaradi visokih plač vse manj konkurenčni. Med drugim ostro nasprotujejo napovedanemu 75-odstotnemu davku na tisti del letnega prihodka, ki presega milijon evrov.

Bojijo se tudi, da bi vlada sprejela zakon, ki bi pogojeval zaprtje tovarn. Prav to načrtuje dokaj levo usmerjeni minister za gospodarsko okrevanje Arnaud Montebourg. Delodajalci svarijo vlado, da bo takšno vmešavanje države v delovanje podjetij odvrnilo tuje vlagatelje. Za zdaj po pisanju pariškega dnevnika Le Monde ni občutiti manj tujih vlaganj. Dobra novica za Hollanda je tudi, da Francija plačuje zelo nizke obresti za svoje dolgove, ki dosegajo 90 odstotkov BDP. Najbrž pa bo moral Hollande v naslednjih tednih jasneje in konkretneje pokazati, kako namerava obenem spodbuditi gospodarsko rast in zmanjšati prevelik primanjkljaj. Zanimivo bo tudi videti, kako se bo odzval na poglabljanje krize evra. Po Le Mondu so za Hollanda prišli trenutki odločitve, ki jih je v prvih stotih dnevih vladanja sicer brez škode preložil na kasnejši čas.