Vsak dan smo tako priče prizorom, ko se po ozkih mestnih ulicah gnetejo ogromni športni terenci in pri iskanju parkirnega prostora, ki ga seveda ni od nikoder, bi se nam kaj hitro nemara lahko celo zasmilili, če ne bi enih in istih srečevali iz dneva v dan in vedeli, da se z omenjenimi orjaki prevažajo zgolj od enega do drugega konca mesta. Mar za to res potrebujejo tako velike štirikolesnike? "Sedi se udobno," je največkrat argument, zakaj si ne omislijo manjšega avta. V redu, toda udobno se lahko, sploh v mestni gneči in pri iskanju parkirnega prostora, počutite tudi v manjših vozilih. "Otroke moram peljati v vrtec," je drugi v vrsti "izgovorov". Tudi v redu, za takšne avtomobilski malčki morda res niso prava izbira, a še vedno je avtomobilov z malce pod štirimi metri dolžine malo morje in izbira je res pisana. Dva, s katerima smo se družili v zadnjem času in sta si toliko različna, da bosta zadovoljila vse vrste okusov, vam ponudimo kar takoj: peugeot 208 in volkswagen polo.

Primerka, ki smo ju imeli na testu, sta bila ob tem pravi motorni kompromis, ravno pravšnji za v mesto in povsem spodoben tudi za krajše avtocestne izlete, ne pa tudi za najudobnejše potovanje na dolge proge, sploh za zahtevnejše uporabnike, to se pravi takšne, ki so vajeni udobja zgoraj omenjenih orjakov. 1,4-litrski bencinski motor s 95 konji (70 kilovati) pri francozu in njegov 1,2-litrski tekmec iste krvi (bencinske) z 90 konji (66 kW) pri nemcu namreč nista ne najmočnejša ne najšibkejša predstavnika v paleti. Kot takšna ne "davita" s pretirano umirjenostjo, ne poklekneta pred vsakim klancem in ne postaneta nevozljiva, ko ju dodobra natovorimo, hkrati pa tudi končni hitrosti 188 (peugeot 208) in 182 kilometrov na uro (polo) pričata o tem, da ko je treba, omogočata avtocestno prehitevanje. A prav ta podatek, skupaj s tistim o pospešku, ki se do prvih 100 kilometrov na uro meri prek desetih sekund (10,5 in 10,9 sekunde), hkrati razkrije, da avtomobila ne omogočata uličnega dirjanja. Saj pravimo - sta pravi kompromis, pri čemer pa se tudi razlikujeta. Polov TSI se obnaša prav po dizelsko in v nizkih obratih deluje izjemno poskočno in energično, medtem ko francoski levček zarjove šele pri mnogo višjih motornih obratih, a ko se resnično zbudi, je prav zabaven. Morda je ravno ta zabavnost botrovala tudi njegovi malce višji porabi (7,6 litra na 100 kilometrov) v primerjavi s tekmecem (6,9), a ujeti ga na tem področju tudi ob morebitnem dodatnem trudu ne bi mogel. Kot je res tudi, da je zaradi natančnejšega in krajšega pretikanja prestavne ročice prestavljanje petstopenjskega ročnega menjalnika pri polu prijetnejše kot pri enakostopenjskem peugeotovem. Sicer pa je bila vožnja z obema v užitek, saj se lahko pohvalita z dobro vodljivostjo in lego na cesti.

Oblika, tako zunanjosti kot še bolj notranjosti, je tista, ki naredi ta avtomobila med seboj najbolj različna, saj v svojem razredu predstavljata dve skrajnosti. Nekateri bi rekli, da je razlog v letih, saj je polo na cesti že tri leta, 208 pa je nanjo šele dobro zapeljal, bolj kot to pa drži, da je nemec že v osnovi v notranjosti zasnovan bolj zadržano, konservativno, za nekatere celo monotono, francoz pa mladostno, razigrano in pisano. Vsak ima torej drugačen značaj in vsak ustreza različnemu značaju ljudi. Večini, tudi nam, je lepša sodobnejša notranjost peugeota, je pa res, da pri njej z velikim zaslonom, občutljivim za dotik, izjemno majhnim volanskim obročem in nenavadno postavitvijo merilnikov potrebujete kar nekaj privajalnega časa. Na merilnike se namreč zaradi majhnega volana gleda prek volana, a ko se enkrat privadiš, s tem ni težav. V polu je vse bolj enostavno, dober položaj za volanom si voznik nastavi v dveh potezah. Kar zadeva prostor, pa je tako, da presežkov v 3,96 metra dolgem peugeotu in centimeter daljšem (3,97) volkswagnu ni, prav tako ga ni niti malo. Skratka, vse po pričakovanjih in predvsem dovolj za udobno prevažanje otrok na zadnji klopi (k temu je pri testnih primerkih pripomoglo tudi dejstvo, da je šlo za petvratni različici) ter solidno veliko prtljage v prtljažniku (285 litrov pri nemcu in 280 pri francozu).

In da ne bi bilo pomote - nič nimamo proti tistim, ki se naokoli vozijo z v uvodu omenjenimi velikani. A dejstvo je, da je v mestih z njimi težje. In kdor si lahko privošči blizu stotim tisočakom vreden avto, bi zagotovo lahko odštel tudi dobrih trinajst, kolikor staneta naša testna primerka (13.990 peugeot 208 allure 1,4 VTi 95 in 13.056 volkswagen polo 1,2 TSI comfortline). Bodisi na račun manjšega motorja ali kosa opreme v večjem avtu bodisi bi ta znesek primaknil. Hvaležni bi jim bili uporabniki cest v mestih, okolje, prepričani pa smo, da bi bili bolj zadovoljni tudi sami.