Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki ga vodi Senko Pličanič, so nam namreč včeraj potrdili naše informacije, da je vladna "neformalna delovna skupina" začela pripravljati novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta naj bi med drugim uvedla tako imenovano poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikropodjetja, vsebovala pa naj bi tudi člene, ki bi omogočili prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic ob morebitni dokapitalizaciji.

Institut poenostavljene prisilne poravnave, ki ga močno podpirajo v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), je vsebovala že novela ZFPPIPP-E, ki jo je ministrstvo za pravosodje pripravilo še v času, ko ga je vodil Aleš Zalar. Glavni razlogi za njegovo uvedbo so takrat bili, kot je aprila letos v državnem zboru pojasnjeval Zalarjev naslednik Pličanič, "praviloma zelo visoki stroški obstoječega postopka prisilne poravnave za mikrodružbe in samostojne podjetnike".

A "padli" noveli so tudi zaradi tega nasprotovali prav v OZS. Medtem ko je novela pri "pravih" prisilnih poravnavah predvidela znižanje najmanjšega dovoljenega odstotka poplačila s 50 na 30 odstotkov, je pri "enostavnih" prisilnih poravnavah postavila še dodatni pogoj za njihovo uspešnost. Poleg običajnega soglasja lastnikov 60 odstotkov vseh terjatev bi morala namreč s poenostavljeno prisilno poravnavo soglašati še več kot polovica vseh upnikov. "Nikakršne logike ni, zakaj enaka pravila ne morejo veljati tudi za tako imenovano klasično prisilno poravnavo, kjer bi bila takšna rešitev bolj dobrodošla in bi končno pomenila korak k vsaj delni zaščiti interesov malih upnikov," so že januarja letos sporočili iz OZS.

Pri tem velja opozoriti tudi na nekatere pomisleke, ki jih je bilo v povezavi z "enostavno" prisilno poravnavo mogoče slišati v javni razpravi o noveli ZFPPIPP-E: od opozoril, da bi moralo ministrstvo najprej preprečiti malverzacije, do katerih prihaja v običajnih prisilnih poravnavah, do nevarnosti, da se bodo te z uvedbo novega tipa prisilne poravnave razširile tudi na manjša podjetja.

Med ostalimi spremembami na ministrstvu načrtujejo tudi "preučitev možnosti za omejitev organov insolventnega dolžnika v postopku prisilne poravnave". Na vprašanje, zakaj se je vlada ponovno odločila za spreminjanje zakona, ki se od uveljavitve v letu 2008 tako rekoč popravlja na vsakih šest mesecev, odgovarjajo, da je zaradi rasti števila insolvenčih postopkov večja tudi potreba po izboljšanju normativne ureditve na tem področju. Čeprav na ministrstvu niso želeli razkriti vseh članov neformalne delovne skupine, ki pripravlja predlog novele, v njej, kot so zatrdili, ni zunanjih avtorjev, saj vsi prihajajo z ministrstev. To posledično pomeni, da pri spreminjanju zakona ne bo sodelovala njegova najpomembnejša avtorica Nina Plavšak, ki je kasneje sodelovala tudi pri pisanju prvih večjih popravkov.