V tekmovanju, imenovanem Google Lunar X-Prize, sodeluje lahko praktično kdor koli. V boju za prvo nagrado v vrednosti 20 milijonov dolarjev (celoten nagradni sklad je vreden 30 milijonov dolarjev) morajo prijavljene ekipe opraviti naslednje naloge: pristati z vesoljskim plovilom (brez človeške posadke) na Luni, na njej s primernim vozilom premagati razdaljo najmanj 500 metrov ter na Zemljo poslati fotografije Lunine površine.
Pogon na vodo - izvirna slovenska zamisel
Če verjamete ali ne, v boj za razpisano nagrado se je spustila tudi slovenska ekipa zanesenjakov, ki namerava pristanek na Luni in vožnjo po njej opraviti z vozilom/plovilom na - vodni pogon.
Kako naj bi bilo to videti, na kratko opisuje Uroš Kejžar iz višnjegorskega podjetja Arctic, ki se ukvarja z razvijanjem različnih naprednih tehnologij. Nekatere od njih tudi v svetovnem merilu veljajo za izvirne. Kejžar v mednarodnem moštvu, imenovanem Team Stellar, sestavljenem iz Američanov, Hrvatov in Slovencev, skrbi za razvoj tehničnih rešitev, sodelujeta pa tudi preostala dva zaposlena v Arcticu.
"Res je, vodo v vesolju lahko uporabljamo kot pogonsko sredstvo, kar si na Zemlji težko predstavljamo. V vodi je namreč shranjeno veliko energije. Kako? V vesolju voda ne more ostati v tekočem stanju, ker bodisi zmrzne ali izhlapi. Prehod med dvema agregatnima stanjema prinese neko gibanje energije, podobno kot para, ki jo uporabljajo v elektrarnah. Če jo v vesolju torej vodimo skozi neko primerno režo, daje plovilu potreben potisk," pojasnjuje Kejžar in se dotakne zamisli, kako v vodi skrito energijo izkoristiti tudi za pogon lunarnega vozila ali roverja, kot mu pravijo.
"Vozila, ki so jih na Luni v svojih ekspedicijah uporabljali Američani, so bila zelo težka. Velik del teže je predstavljal njihov hladilni sistem. Vedeti moramo namreč, da se na Luni temperatura podnevi giblje med 100 in 120 stopinjami Celzija. Mi bomo pri projektu našega roverja ubili dve muhi na en mah, saj ga bomo bomo poganjali in hladili z istim sredstvom - vodo. Teža našega vozila bo tako dosti manjša od 10 kilogramov," se o "čudežnem" vesoljskem pogonskem sistemu na vodo, katerega predstavitev je predvčerajšnjim na Otočcu doživela svetovno premiero, razgovori naš sogovornik.
Zbrati morajo17 milijonov dolarjev
Mednarodno ekipo do uresničitve zamisli, ki naj bi se z izstrelitvijo nosilne rakete in uspešnim pristankom na Luni udejanjila že decembra prihodnje leto, čaka še veliko zahtevnih podvigov, med katere sodi ne nazadnje tudi pridobivanje partnerjev in sponzorjev. "Si lahko predstavljate, kako veliko reklamo bi za katerega od naših proizvajalcev običajnih ali mineralnih vod predstavljalo dejstvo, da je ravno njihova voda kot prva na svetu pripeljala neko plovilo na Luno?" pravi Kejžar, ki se skupaj s sodelavci in "prijaznimi sodelavci na Inštitutu Jožef Stefan" s pomočjo posebnih vakuumskih posod pripravlja na testiranja delovanja vodnega pogonskega sredstva v brezzračnem prostoru.
Kejžar neizmerno verjame v uspeh. "S tehnološkega stališča smo določene zadeve po petstokrat preračunali in so nam jasne. Prišli smo že tako daleč, da lahko celoten projekt multimedijsko predstavimo potencialnim sponzorjem, kajti brez denarja ga ne bomo zmogli zaključiti. Računamo, da nas bo izvedba stala 17 milijonov dolarjev. Zavedamo se, da pot do sponzorjev ne bo lahka. Poleg domačih, ti bodo verjetno v manjšini, računamo seveda tudi na tuje. Posebno velik strošek bo predstavljala sama izstrelitev. Raketo bomo namreč morali kupiti. Od koga, se še nismo odločili. V igri je več opcij.
Zanimivo je, da hrvaški del ekipe Team Stellar, zbran okoli vodje celotnega projekta, letalskega kapitana Stjepana Bedića, pri razmišljanju o primernih pogonskih sredstvih prisega na "klasiko", ne na vodo. Iz njegovega kroga prihaja tudi Vilko Klein, zadolžen za tehnologijo projekta. Na vprašanje, kako se bodo znotraj ekipe dogovorili, s katero tehnologijo nameravajo torej na Luno, Bedić izstreli: "Z obema. Če bomo našli primerno raketo, lahko ta zaradi majhnih dimenzij naših plovil in vozil zlahka ponese oba sistema." Po njegovih besedah primarni cilj ekipe Team Stellar ni osvojitev prve nagrade, čeprav vanjo čvrsto verjame, temveč to, da se s svojim dosežkom uveljavijo v svetu visokih tehnologij, kjer želijo sodelovati tudi pri načrtovanih projektih rudarjenja na Luni in asteroidih, do česar naj bi prišlo v naslednjih 20 letih. Med drugim merijo tudi na sodelovanje z ameriškim vesoljskim programom Nasa.
V Googlovo dirko od Zemlje do Lune je trenutno vključenih 25 ekip, medtem ko jih je pet že odnehalo. Ali se bo naši ekipi Team Stellar podvig v vseh pogledih posrečil, bomo prebrali seveda kje drugje kot na Googlu.
