Čeprav so storilci pobegnili, so kriminalisti Đorića pozneje prijeli na podlagi najdenih DNK-sledi. Za te, za obtoženega seveda zelo obremenjujoče dokaze je zgovornica Irena Ferme že na predobravnavnem naroku dejala, da so bili pridobljeni na nezakonit način in jih je treba izločiti iz sodnega spisa.
Lanskega 9. junija, nekaj minut pred 18. uro sta v Reiffeisen banko prišla moška, eden je imel v rokah pištolo, in zahtevala denar. Da bi uslužbence prepričala, da mislita resno, sta enega od njih kresnila po glavi ter jo nato popihala s 3107 evri. Drugi rop je bil precej bolj donosen. Petnajstega julija malo po 12. uri so v Platano prišli trije roparji, tudi tokrat s pištolo. Uslužbenkama so ukazali, naj ležeta na tla in ju zvezali, potem pa začeli prazniti prostore. Nagrabili so za 73.109 evrov zlatnine in 1022 evrov gotovine.
Obramba: Srbi ne bi smeli več hraniti obtoženčeve DNK
Preiskovalci bančnega ropa so s pomočjo priče v bližnjem zabojniku našli torbo z zgornjim delom trenirke, majico in plastično pištolo. Na njih so našli DNK-sledove, enake kot na očalih, ki so za roparji ostali v zlatarni. Poleg tega so na notranjih steklenih vratih zlatarne našli prstni odtis. Z zbiranjem podatkov so ugotovili, da bi storilci morda lahko prišli iz Srbije, zato so prek Interpola svoje tamkajšnje kolege zaprosili za pomoč. Bili so uspešni: prstni odtis in izsledena DNK sta namreč pripadali njihovemu državljanu, 22-letnemu Đoriću.
Odvetnica Fermetova je na sodišču zatrdila, da je bila Đoriču torba s vsemi obremenjujočimi predmeti ukradena oziroma jo je izgubil. V dokaz je priložila njegov potni list, v katerem je to tudi zabeleženo. Đorić je nedolžen in zaradi tega, ker se je znašel v kazenskem postopku in priporu, trpi hudo osebno škodo, je dejala ter opozorila, da gre za študenta in v domovini zelo uspešnega košarkarja. Zagovornica je tudi zatrdila, da DNK obtoženega, ki ga je slovenska policija dobila od srbske, slednja v svoji bazi podatkov sploh ne bi smela več imeti. Kot je poudarila, je bil Đorić v Srbiji pred časom res v kazenskem postopku, a mu je bila predlani izrečena oprostilna sodba. Omenjeni dokaz je po mnenju zagovornice torej nezakonit, po tako imenovani teoriji sadeža zastrupljenega drevesa pa tudi vsi drugi, ki so bili pridobljeni na njegovi osnovi.
Šokirane priče
Obramba je predlagala tudi, naj iz sodnega spisa izločijo zapisnik o policijskem ogledu zlatarne. Po besedah Fermetove je ogled opravil kriminalist, ki v nasprotju z zakonom o tem ni sestavil niti uradnega zaznamka niti zapisnika oziroma zapisnika ni sopodpisal. Ravno na tem ogledu so bile izzvane sledi papilarnih linij, za katere so kasneje forenziki ugotovili, da pripadajo levemu sredincu obtoženca. Tudi trditev, da gre za sled obtoženčevega sredinca, se zagovornici zdi sporna - kot je dejala, se izzvana sled in Đorićev prstni odtis ujemata v desetih morfoloških značilnostih, za zanesljivo ujemanje pa bi jih bilo potrebnih dvanajst. Predlagala je tudi, da bi si na sojenju ogledali videoposnetke iz zlatarne, iz katerih je razvidno, da je trojica roparjev z golimi rokami odpirala predale in grabila zlatnino. "Torej bi moralo biti tam polno Đorićevih prstnih odtisov, a jih niso našli," je dejala.
Sojenje se bo začelo konec avgusta. Obramba in tožilstvo sta si bila soglasna, da prič iz banke in zlatarne, ki so bile že zaslišane v preiskavi, na sodišče ne bodo vabili še enkrat. Srečanje z roparji jih je namreč močno pretreslo.
