Vsega skupaj je bilo v letih 1965-1966 pobitih od 500.000 do milijon levo usmerjenih Indonezijcev, še dvakrat toliko pa zaprtih. Pri vsem tem je imel odločilno vlogo do tedaj manj znani general Hadži Mohamed Suharto (1921-2008), ki se je leta 1966 ob ameriški podpori polastil oblasti in je ni izpustil iz rok vse do leta 1998.
Komisija je na podlagi 349 pričevanj objavila dokument, ki govori o "zločinih proti človeštvu". Vodja komisije Nur Kholis pravi: "Številni pobiti niso bili člani komunistične partije, vojska pa jih je, da bi si olajšala delo, uvrstila mednje." Represija, ki je bila tako usmerjena proti vsem levičarjem, se je začela v Džakarti, od koder se je kljub nasprotovanju tedanjega predsednika Ahmeda Sukarna (1901-1970) razširila na ves otok Java, na Bali in Sumatro. Sezname članov KP pa je vojski posredovalo ameriško veleposlaništvo.
Komisija za človekove pravice zdaj od indonezijske vlade zahteva, da se sorodnikom pobitih in preživelim žrtvam represije opraviči. Hkrati bi bilo po njenem mnenju treba vse te žrtve rehabilitirati ter sorodnikom pobitih in nekdanjim političnim zapornikom zagotoviti finančno nadomestilo.
Kdo je organiziral državni udar?
Sicer naj bi bil pokol odgovor na neuspešen državni udar 1. oktobra 1965, v katerem so domnevni pučisti najprej ugrabili, nato pa ubili šest najpomembnejših indonezijskih generalov. Še do danes ni jasno, kdo je bil v ozadju te akcije. Obstajajo različne teorije. Zelo razširjena je teza, da naj bi šlo zgolj za fiktivni državni udar, ki naj bi ga pripravila Cia, da bi lahko potem general Suharto obračunal z vse močnejšimi komunisti in tako z oblasti izpodrinil levičarjem preveč naklonjenega Sukarna, ki je bil eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih. V prid tej tezi govori tudi dejstvo, da bi bilo vseh šest ubitih generalov lahko ovira Suhartu pri prevzemu oblasti. Nekateri pa omenjeni "poskus državnega udara", pri katerem je šlo predvsem za ugrabitev in umor šestih generalov, primerjajo s požigom Reichstaga februarja 1933, kar je Hitlerju omogočilo obračun s komunisti in parlamentarizmom.
Suharto dočakal lepo starost
Kakor koli že, Suharto je nato Sukarna, voditelja boja proti nizozemskim kolonialistom, izpodrinil z oblasti in avtoritarno vodil Indonezijo vse do velikih demonstracij leta 1998 ob tedanji azijski gospodarski krizi.
Suharto pa tudi po letu 1998 nikoli ni odgovarjal za največji pokol v indonezijski zgodovini in je leta 2008 umrl v bolnišnici. Šele leta 2004 so lahko nekdanji politični zaporniki volili in na osebni izkaznici niso imeli več napisa "nekdanji zapornik".