Da prodajni postopek ne poteka v okviru terminskega načrta iz javnega razpisa, neuradni viri pripisujejo predvsem Abanki Vipi. Slednja ima od Steklarne Rogaška še za približno 12 milijonov evrov izvenbilančnih terjatev, ki bi bile po nekaterih ocenah lahko celo vprašljive in izhajajo iz danih poroštev propadlemu finančnemu holdingu Zvonu. Izvenbilančne obveznosti, ki nemalokrat predstavljajo nerazčiščeno stanje celotnih obveznosti, hkrati pa onemogočajo, da se družba natančno ovrednoti, pa možne prevzemnike odvračajo od nakupa Steklarne Rogaška. Poleg enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev kristala in porcelana Lenox iz ZDA in največje steklarne na svetu Waterford iz Irske (obe podjetji sta v lasti finančnih skladov) sta po neuradnih informacijah nezavezujoči ponudbi oddala še dva sklada zasebnega kapitala.

Kot smo izvedeli iz neuradnih virov, ima Abanka na mizi dva predloga. Po prvem bi Steklarna Rogaška 12 milijonov evrov poroštvenih obveznosti poplačala sama z določenim diskontom, po drugem pa naj bi se izvenbilančne obveznosti spremenile v dolgoročno posojilo družbe. V pogajanjih, ki potekajo že več mesecev, vsaj do zdaj zbližanja stališč ni bilo možno doseči. Predsednik nadzornega sveta Steklarne Rogaška Žiga Andoljšek (od nedavnega novi direktor Stanovanjskega sklada), ki ga je Metropolitana konec lanskega leta angažirala, da koordinira prodajni postopek (vodi ga družba KPMG), je pojasnil, da se prodajalci in drugi deležniki trudijo urediti razmerja, ki bi bila v prid razvoju Steklarne Rogaška in poplačilu upnikov. Dodal je, da prodajni postopek poteka in da bo zaključen med poletjem. V Abanki zapletov niso komentirali.

Pod vodstvom predsednika uprave Davorja Šenije je Steklarna Rogaška v zadnjih dveh letih prihodke od prodaje zvišala za skoraj 50 odstotkov, na slabih 36 milijonov evrov. V zadnjih dveh letih je družba poslovala z dobičkom: lani je znašal dober milijon, predlani pa 461.000 evrov. Večji obseg proizvodnje pomeni tudi večjo potrebo po virih za financiranje obratnih sredstev. Slednjih pa v Abanki, hišni financerki, družbi ni uspelo pridobiti. Poleg tega banka svoje izpostavljenosti do Steklarne Rogaška kljub dobrim poslovnim obetom ne želi povečevati. Prav tako ne želi sprostiti dela zavarovanega premoženja, na primer bodočih terjatev do kupcev, da bi Steklarna Rogaška lahko laže zadihala.

Tako Abanki kot Metropolitani je glavni cilj, da si v največji meri poplačata vložena sredstva, po drugi strani pa je obema verjetno malo mar za več kot 900 delovnih mest v okolju, kjer je Steklarna Rogaška pomemben zaposlovalec. Čeprav ima vzvode, da se vmeša v reševanje nastalih težav, klicem na pomoč iz Steklarne Rogaška država do zdaj ni prisluhnila. Ob tem velja izpostaviti tragedijo sosednje, pred leti propadle Steklarske nove, ko je brez službe ostalo 300 delavcev. Od tega jih je Steklarna Rogaška zaposlila več kot polovico.