Tomo Križnar je dogovor Sudana in Južnega Sudana pozdravil. Najprej je pomislil na to, da bo Sudan zdaj dovolil t.i. 'airdrops', zračno dobavo paketov hrane
"Ves čas smo vedeli, da gre le za to. Jug je ustavil produkcijo nafte in zelo škodoval severu – bolj kot sebi, čeprav je 90 odstotkov prihodkov juga od nafte," je razložil Križnar. "Jug ima še vedno zemljo, deževna doba je in ljudje lahko zdaj jedo. Sever je sicer imel nekaj dežja, vendar pa brez nafte ne more preživeti. Le ob Nilu je ostal en ozek pas namakanja zemlje. To je premalo, da bi Sudan, kakršen je ostal, preživel. Sever je izsiljeval z vsemi sredstvi, med drugim s prepovedjo dostopa poročevalcem, ni dovolil humanitarnih koridorjev za dobavo pomoči v obliki hrane in zdravil na ti dve področji – Nubske gore in Modri Nil. Ljudje so zaradi tega neskončno trpeli."
S posnetki naredili ogromno
"Pred 14 dnevi sem se vrnil, tam smo razdeljevali kamere in dosegli smo, da so ZDA reagirale ravno s pomočjo teh naših posnetkov. In veliko bolj kot pri nas v Evropi reagirajo idealisti v Ameriki. Ti so toliko pritiskali na Clintonovo, da je zaradi tega in tudi zaradi novih volitev, končno sprožila to vprašanje dostopa," je za Dnevnik.si povedal Križnar.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je v Južnem Sudanu mudila včeraj. Oba Sudana je pozvala k sodelovanju in h koncu spopadov, saj da bosta kljub ločitvi ostala "neločljivo povezana".
Križnar meni, da je bil glavni namen njenega včerajšnjega obiska spogajati se z obema stranema. "Torej pozvati jug, naj ne podpira upornikov na področjih Modrega Nila in Nubskih gora, sever pa naj dovoli 'airdrops'. Brez te pomoči bo zdajle po mojih ocenah od lakote pomrlo okoli deset tisoč ljudi – in to še pred koncem počitnic v Evropi in Ameriki," je prepričan Križnar.
Naftovodi popolnoma izropani
Vsekakor je to dobra novica, meni Križnar, ki pa ostaja nekoliko skeptičen glede razpleta. "Preden bo tole res pričelo delovati, bo še trajalo. Ni rečeno, ali bo to sploh uspelo. Obe strani ves čas držita figo v žepu. Ne zaupajo si, že zgodovinsko. Eni so bili namreč lovci na sužnje, drugi pa sužnji. Razumljivo je, da se ne marajo. Držim pesti, da se bo to uresničilo, ampak zdaj je treba naftovode ponovno urediti."
Križnar se je o slabem stanju naftovodov prepričal na lastne oči. "So popolnoma izropani, vse te napeljave so zelo poškodovane in še ogromno denarja bo potrebno, da bo to znova pričelo delovati," je povedal.
Preberite še: Križnar: "Vsa politika je lažniva, črnci pa morajo sedaj ali pobegniti ali crkniti"
Sedem dolarjev za liter bencina - na naftnih poljih
Kako je konflikt med državama vplival na življenje ljudi na tem območju, je Križnar razložil s primerom, da liter bencina v Južnem Sudanu, ki "praktično leži na nafti", stane sedem dolarjev (5,65 evra). "Sedem dolarjev sem plačal za liter bencina v Južnem Sudanu. Sedem dolarjev za liter bencina v deželi, ki proizvaja nafto. Na naftnih poljih, dobesedno."
Dogovor o nafti za Križnarja pomeni, da zdaj lahko humanitarne organizacije, Združeni narodi in medijske hiše računajo, da jih bo sudanska vlada spustila na območja, "kjer so ljudje jedli travo in listje". "Zdajle recimo umirajo za grižo, ker jedo drevesa. Na osnovi tega dogovora bo zdaj Združenim narodom omogočeno metanje hrane v Nubske gore in Modri Nil, s čimer bomo rešili dvakrat po pol milijona ljudi neskončnega trpljenja in umiranja zaradi lakote. Lansko leto niso sadili, ker niso verjeli, da bodo lahko ostali na tem območju in želi. Zato je letos takšna lakota," je še dodal Križnar.
Dogovor dosežen
"Strani sta se dogovorili glede vseh finančnih dogovorov glede nafte," je danes pojasnil posrednik Afriške unije Mbeki ob robu pogajanj med Sudanoma v prestolnici Etiopije. Zdaj naj bi se pogovori nadaljevali o nadaljnjih korakih, "kot so, kdaj naj naftna podjetja začnejo s proizvodnjo in izvozom", je še dodal. Kdaj pa naj bi se pogajanja med državama nadaljevala, ni navedel.
Južni Sudan je kasneje sporočil, da bo za transport vsakega 159-litrskega soda nafte preko sudanskih naftovodov plačal 9,48 dolarja. Te cene naj bi veljale tri leta in pol, nato pa se bodo lahko pogajali o nižjih cenah ali pa prenehali uporabljati sudanski naftovod. Južni Sudan namreč upa, da bo do takrat lahko že začel uporabljati naftovod preko Kenije, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Državi sta v sporu predvsem zaradi vprašanja točne razmejitve z nafto bogatega obmejnega območja ter uporabe naftne industrije v Sudanu. V Južnem Sudanu, ki se je osamosvojil pred letom dni, je približno dve tretjini naftnih polj, medtem ko je naftna industrija, preko katere poteka izvoz, ostala v Sudanu.
Zaradi spora je Južni Sudan januarja ustavil proizvodnjo nafte, pa čeprav ta predstavlja kar 98 odstotkov prihodkov države. S tem pa so ogrozili gospodarstvi obeh držav, zaradi česar so se spori še okrepili in znova je spregovorilo tudi orožje. Z mejnega območja je zaradi spopadov, za katere obe strani obtožujeta druga drugo, pobegnilo prek 200.000 ljudi, Združeni narodi pa opozarjajo na humanitarno katastrofo.
