Odločitev agencije je slovensko vlado razočarala, češ da ta ni upoštevala vladnih ukrepov na področju konsolidacije javnih financ, dogovarjanja o fiskalnem pravilu in upravljanju bančnih terjatev. Znižanje bonitete za kar tri razrede je dejansko izredno globok padec, a v agenciji očitno ne pričakujejo, da bi slovenska politika lahko dosegla kakršen koli premik, saj so negativno ocenjeni tudi prihodnji obeti. Navedeno verjetno niti ni tako presenetljivo, če upoštevamo dejstvo, da bo po mnenju predsednika druge največje koalicijske stranke Gregorja Viranta ključno politično vprašanje te jeseni, kdo bodo nadzorniki novoustanovljenega Slovenskega državnega holdinga (SDH), medtem ko se na drugi strani postavlja vprašanje, ali bo Slovenija konec leta sploh še likvidna. Ravno astronomska rast zahtevanih donosov na državne obveznice po mnenju Moody's poslabšujejo še nadaljnje razmere, zaradi česar se pojavljajo skrbi zaradi skorajšnje plačilne nesposobnosti države.
Opozorila na že znane težave
Tokratni drastični padec bonitetne ocene Slovenije je posledica stanja v bančnem sistemu, katerega slaba posojila znašajo od šest do osem milijard evrov, večinoma pa bodo pristala na plečih slovenskih davkoplačevalcev. Vlada odgovarja, da bodo najpozneje jeseni oblikovane rešitve upravljanja slabih bančnih terjatev, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča. A ideja ustanovitve slabe banke je pred poletjem že padla, in to zaradi nasprotovanja družbenih skupin političnemu posegu v obstoječe upravljanje premoženja državljanov. Ministrstvo je slabo banko namreč pripojilo enotnemu upravljanju državnega premoženja, prvotno očitno namenjenemu kadrovanju, s tem pa razburilo tako sindikate kot upokojence. Jesenski popravni izpit bo tik pred zdajci, saj slovenski bančni sistem, katerega stanje je alarmantno že zadnjih nekaj let, nima več veliko časa.
Slabo finančno stanje se zaostruje zaradi izjemno šibke gospodarske aktivnosti, saj bo Slovenija po ocenah večine institucij tako letos kot prihodnje leto v recesiji. Tudi Moody's ocenjuje, da se bo slovenski BDP letos skrčil za dva odstotka. Izvozno usmerjeno gospodarstvo je zaradi slabih mednarodnih razmer izpostavljeno šokom, oslabljen podjetniški sektor pa še dodatno otežuje prizadevanja za stabilizacijo dolga. Podobna opozorila je včeraj posredoval Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se v zadnjem mesecu poslabšali: upadli so izvoz in uvoz, industrijska proizvodnja in vrednost opravljenih del v gradbeništvu.
Vladi posledično kljub ostrim varčevalnim ukrepom ne bo uspelo ukrotiti rastočega proračunskega primanjkljaja, ocenjuje Moody's. Primanjkljaj je finančni minister Janez Šušteršič za prihodnje leto sicer postavil pri 2,5 odstotka BDP, in to ob nominalnem povečanju izdatkov. Šušteršičevega izračuna na prihodkovni strani - po naših neuradnih podatkih naj bi finančno ministrstvo pričakovalo 7,7-odstotno rast proračunskih prihodkov - ne zna pojasniti nihče.
Pomirjajoči toni brez učinka
Očitno pa se je zataknilo tudi finančnemu ministru, saj je vlada njegova izhodišča za pripravo proračunov za leti 2013 in 2014 zavrnila. Pripravili bodo novega, ob čemer na finančnem ministrstvu poudarjajo, da je za kredibilnost Slovenije bolj kot kadar koli prej potreben proračun, ki bo pripravljen v okviru realnih finančnih zmožnosti in zavez. Kakšne so realne finančne zmožnosti, da se odhodki proračuna prihodnje leto povečajo za okoli pol milijarde evrov, kot načrtuje Šušteršič, še vedno ni jasno.
Kot pozitivno Moody's izpostavlja le dejstvo, da ima država precej sredstev vloženih v poslovnih bankah, a če bi jih država dvignila preveč, bi s tem lahko ogrozila likvidnost bank, kar bi še okrepilo posojilni krč. Že tako so slovenske banke pod vse večjim udarom, saj znižanje državne bonitete sledi že šestemu znižanju bonitete največjih bank v državni lasti, torej NLB, NKBM in petemu znižanju bonitete Abanke, v zadnjih treh letih. Ocenjuje se, da bi morala za dokapitalizacije omenjenih bank najverjetneje nameniti kar med dvema in osmimi odstotki BDP.
Agencija svari še, da je Slovenija v vse večji nevarnosti finančnega šoka kot posledica prezadolženih podjetij, velike odvisnosti bank od financiranja v tujini, šibkega gradbenega sektorja, zmanjšane cenovne konkurenčnosti in odsotnosti tujih investicij. Zaradi počasnega in negotovega okrevanja se znova krepijo tudi ugibanja, da bo Slovenija kot šesta država območja evra primorana zaprositi za mednarodna finančna sredstva. Ministrstvo za finance je včeraj znova opozorilo, da Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za pomoč iz evropskih mehanizmov. Poudarili so tudi, da Slovenija ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja, saj da sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.
A opaznega učinka pomirjajočih tonov slovenske vlade ni od nikoder, pritisk na stroške slovenskega zadolževanja pa se po znižanju bonitete še naprej krepi. Zahtevana donosnost na desetletne obveznice je namreč v včerajšnjem trgovanju znova presegla psihološko mejo sedmih odstotkov. Še večja težava je, da po slovenskem dolgu kljub visokim donosom sploh ni povpraševanja, saj je finančno ministrstvo letos že neuspešno prodajalo dolgoročne dolžniške papirje, tako da je Slovenija vse bolj omejena na kratkoročne izdaje.
