Branislav Mladić se je v četrtek pogodil s tožilstvom, da bo za priznanje krivde sodelovanja pri begu haaškega obtoženca kaznovan z letom dni zapora pogojno na tri leta. Sodišče naj bi ta dogovor potrdilo 8. avgusta.

Kot je povedal za Večernje novosti, se mu sicer zdi krivično, ker bo obsojen, saj, kot pravi, nikakor ne bi mogel zavrniti svojega sorodnika ali pa kogar koli drugega, ki bi ga prišel prosit na pomoč.

Zloglasnega generala bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki mu v Haagu sodijo zaradi vojnih hudodelstev, zločinov proti človečnosti in genocida v Srebrenici med vojno v BiH (1992-1995), so 26. maja lani prijeli v Branislavovi hiši v kraju Lazarevo pri Zrenjaninu.

Kot je zdaj prvič medijem pojasnil Branislav Mladić, je za svojega sorodnika skrbel pet let. Ko je Mladića zadela možganska kap, ga je negoval. Skrbelo ga je, da mu bo celo umrl. Zelo pa je pazil, da ni nihče izvedel, kdo je še v njegovi hiši.

Celo ko so na obisk prišli Mladićevi vnuki, niso vedeli, da se njihov dedek skriva v hiši, je še povedal Branislav. "Gledal jih je skozi okno, ko so bili na dvorišču okoli živalic. Igrali so se, a niso vedeli, da jih gleda. Srkal je vsak njihov gib, kot da se poslavlja. Napolnilo mu je srce," je povedal.

Srbskemu dnevniku je pojasnil tudi, da sta z Mladićem še vedno v stikih, čeprav je slednji v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Slišala sta se po telefonu, prejel pa je tudi njegovo pismo iz Haaga, je Branislav Mladić še pojasnil za Večernje novosti.

Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je sicer danes glavnemu haaškemu tožilcu Sergeu Brammertzu predal podrobno poročilo o Mladićevih pomočnikih, ki so mu pomagali pri skrivanju pred roko pravice. Kot poroča beograjski Danas, poročilo podrobno zajema Mladićevo gibanje vse od sprejetja zakona o sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem leta 2002 pa do njegovega prijetja maja lani.

Do sprejetja tega zakona se je Mladić večinoma skrival v vojaških objektih, predvsem zahvaljujoč tedanjemu poveljniku prvega armadnega poveljstva, naj bi pisalo v poročilu.

Zaradi pomoči Mladiću pri njegovem skrivanju se pred sodiščem sicer že zagovarja deset obtožencev, tožilstvo pa je v četrtek potrdilo, da se o priznanju krivde pogovarja še z eno osebo, ki je sodelovala pri njegovem skrivanju tekom leta 2006 v kraju Mala Moštanica.

Brammertz je ob obisku Beograda maja izpostavil, da je odkritje mreže pomočnikov haaških obtožencev zelo pomembno, saj bodo le tako lahko ugotovili, kako se jim je uspelo tako dolgo skrivati. Poudaril je, da je zelo pomembno vedeti, ali je šlo za pomočnike iz vrst javnih uslužbencev ali iz njihovih družinskih krogov. Je pa dodal, da je to zadeva, ki sicer ni v neposredni povezavi s sojenji v Haagu in tudi ni v pristojnosti haaškega sodišča.