Po poročilih spletnih mest in medijskih organizacij Združene države že nekaj časa krepijo svojo prisotnost na afriški celini. Africom, ameriško vojaško poveljstvo za Afriko, je potrdil, da ima poleg vojaškega oporišča Camp Lemmonier v Džibutiju na celini že 5000 svojih strokovnjakov in svetovalcev ter da po mnogih afriških državah gostujejo njihove specializirane enote za posebne naloge. Spletno mesto tom.dispatch.com je to novo strategijo poimenovalo strategija lokvanjevih listov (lily pads), po kateri Amerika zamenjuje stara vojaška oporišča iz obdobja hladne vojne. Tako bo Pentagon v kratkem zaprl še nekaj oporišč in domov poklical še 100.000 vojakov. Kljub temu pa ZDA s tisoč oporišči ostajajo največja svetovna vojaška sila. Le da Pentagon prisotnost vojakov nadomešča s tehnologijo in s strokovnjaki.
Bela hiša caplja za Pentagonom
Afrika je za uvajanje te nove strategije izredno primerna celina. Odsotnost Američanov na črni celini so v zadnjih dveh desetletjih izkoristili Kitajci. Ti so z infrastrukturnimi projekti prišli do poceni afriških surovin. ZDA je s prihodom Baracka Obame v Belo hišo sicer napovedala premik v smeri Afrike, toda obljube temnopoltega predsednika se, kot običajno, niso uresničile. V smeri Afrike je Belo hišo potisnila šele nova strategija Pentagona. Ni naključje, da je Hillary Clinton, državna sekretarka, v torek začela svojo 11-dnevno afriško turnejo, na kateri se bo med drugim pogovarjala tudi o boju proti terorizmu in na področju varnosti sklepala nova partnerstva.
V spopade z varne razdalje
Pred nekaj tedni je varnostni svet ZN objavil pismo, v katerem opozarja na vse bolj naraščajočo prisotnost vojaških letal brez pilotov (dronov) nad Somalijo. Neodvisni viri poročajo – se glasi besedilo pisma – o povečani prisotnosti ameriških dronov v Somaliji in drugih državah regije. V glavnem gre za obveščevalna letala, v nekaj primerih pa tudi za poskuse eliminacije vodij in poveljnikov gibanja Al Šabab, trdi poročilo ZN.
Komaj nekaj dni za pismom varnostnega sveta je Los Angeles Times, kasneje pa tudi drugi mediji, razkril, da Bela hiša proti Al Šababu v Somaliji bojuje zastopniško vojno. Brez velikega hrupa se je Washington vključil v spopade, ki jih vodi na daljavo. V Somaliji je pod poveljstvom organizacije za afriško enotnost že 15.000-glava vojska, ki jo sestavljajo pripadniki petih afriških držav. Za organizacijo, urjenje (tudi v ZDA) ter opremo teh enot skrbi Pentagon, plače za nenavadno vojsko legionarjev pa prihajajo iz proračuna Evropske unije. Cilj teh enot je eliminacija Al Šababa, gibanja, ki se je pred časom pridružilo Al Kaidi. Z investicijo, ki je Pentagon stala borih 700 milijonov dolarjev (ameriške enote v Afganistanu v enem mesecu porabijo desetkrat večjo vsoto), Washington skuša zajeziti prodor islamskega integralizma na celini. Toda ameriško vrnitev »na kraj zločina« spremlja vrsta kontroverznih ugibanj o tem, ali bo tudi tokratni ameriški poseg v Somaliji še povečal stopnjo kaosa v deželi.
»Vlada v Washingtonu se je izredno izkazala, toda potrebno je storiti še več,« je pred kratkim izjavil general Komba Mondeh iz Sierra Leone, ki ob pomoči 75 ameriških najemnikov poveljuje vojaškim operacijam v Somaliji. Kljub naraščajočim žrtvam so afriške enote na bojišču dosegle nekaj pomembnih uspehov, poročajo. Toda skeptiki opozarjajo, da se je tudi operacija v letu 2006 začela dobro, končala pa slabo. Washington je takrat skrivoma podprl napad etiopskih sil na Somalijo. Te so zelo hitro osvojile Mogadiš, leto kasneje – prisiljene na umik – pa so za seboj pustile veliko močnejši Al Šabab, s katerim se zdaj ponovno spopada Washington.
