Tržna vrednost varnostnega trga EU je ocenjena na 26 do 36,5 milijarde evrov, zaposluje pa okoli 180.000 oseb. Evropska podjetja so še vedno med vodilnimi na svetu v večini tržnih segmentov varnostnega sektorja, toda tržne analize nakazujejo, da bi se lahko ti deleži v naslednjih letih znatno zmanjšali, če ne bodo sprejeti ukrepi za rast konkurenčnosti. Ameriška varnostna podjetja so namreč prav zaradi usklajenega pravnega okvira in stabilnega notranjega trga ohranila vodilni položaj tako na trgu kot tudi v tehnološkem razvoju.
Obrambna industrija spodbuja rast, toda čigavo?
Po ameriškem vzoru tako tudi EK želi ohranitev varnostne industrije in nadaljnji razvoj visokokakovostnih izdelkov v Evropi, s tem namenom pa so pripravili načrt vzpostavitve pravega notranjega trga za varnostno industrijo, saj je obstoječi trg na tem področju zelo razdrobljen. Med ukrepi za notranji trg varnostne industrije EK predlaga uskladitev standardov in certificiranja za varnostne tehnologije, boljše izkoriščanje sinergij med raziskavami na področju civilne varnosti in obrambe, nove sheme financiranja za preverjanje rezultatov raziskovalnih projektov EU na področju varnosti ter preverjanje družbenega vpliva novih varnostnih tehnologij na stopnji raziskav.
Grčija takoj za ZDA
Verjetno se bo marsikateri Evropejec ob tem hočeš nočeš vprašal, ali je v času najhujše krize prav obrambna in varnostna industrija tista, ki rabi finančne injekcije. Pri tem jim bo zanimiv tudi podatek, da ima Grčija ob javnem dolgu 165 odstotkov BDP, 21-odstotni brezposelnosti in štiriodstotni negativni gospodarski rasti tudi ogromen vojaški proračun. Ta znaša več kot tri odstotke BDP, kar jih med razvitimi državami uvršča takoj za ZDA, ki Pentagonu namenijo skoraj pet odstotkov BDP. A tudi v svetovni orožarski velesili varnostnim podjetjem zadnje čase ne gre vse po načrtih, saj so oblasti z namenom znižanja astronomske zadolženosti med drugim napovedale obsežno krčenje obrambnih izdatkov. Orožarska podjetja želijo seveda donosne vladne pogodbe in milijardne dobičke ohraniti tudi v prihodnje, zato je nasprotovanje napovedanim rezom v višini skoraj 500 milijard dolarjev v naslednjih desetih let več kot razumljivo.
