Poglavitni razlog tega spora je vladni predlog zakona o medijih, ki je še v parlamentarni proceduri, s katerim naj bi po besedah Corree napravili red in demokratizirali področje informiranja. Glavne medijske hiše mu nasprotujejo, češ da gre za politično ukano predsednika, ki želi vzpostaviti "diktatorski režim".
Correa, ki je na oblasti od leta 2007 in ga po javnomnenjskih raziskavah danes podpira okoli 80 odstotkov vprašanih, se je odločil za pritisk na skupino medijskih hiš, za katere meni, da so "lažnive in skorumpirane". Zato je v soboto vladnim in javnim službam ter institucijam izdal uredbo, da uradnih oglasov oziroma vladnih sporočil javnosti ne posredujejo več prek privatnih komercialnih medijev. Svojo odločitev je pojasnil rekoč: "Z denarjem Ekvadorcev ne bomo več podpirali poslov šestih družin." Na udaru so konservativni časniki El Universo, El Comercio, Hoy in La Hora ter televizijski mreži Ecuavisa in Telemazonas, ki mu ne ostajajo dolžni in žolčno napadajo vlado.
Posli ali informiranje?
Predsednik Ekvadorja je v že tradicionalnem sobotnem poročilu za javnost dejal, da od teh medijskih hiš do zdaj še ni prejel odgovora na predlog, ki jim je bil poslan 16. junija letos, in če jih delo vlade tako zelo moti, naj se same odpovedo objavi uradnih plačanih oglasov vlade. Direktor Ekvadorske zbornice medijskih hiš (Aedep) Diego Cornejo pa je v nekem intervjuju izjavil, da člani Aedepa ne bodo poslali nobenega pisnega odgovora, saj Correa zahteva nekaj, kar je "proti poslovni oziroma trgovski logiki". Correa se je na to izjavo odzval z zahvalo, češ da je to združenje prvič javno priznalo, da jim gre "za njihove posle in denar", ne pa za informiranje. "Zakaj bi še naprej polnili žepe pol ducatu družin, ko so javno in jasno povedali, da imajo njihovi posli prednost pred pravico biti dobro informiran", je dejal. Že pred tem je članom svojega kabineta prepovedal dajati izjave ali intervjuje za omenjene medije.
Ideološko ozadje
Correa je pogosto tarča žalitev, ki presegajo meje normalne politične kritike in novinarske etike. Proti časniku El Universo je lani vložil tožbo zaradi širjenja laži. Časnik je doletela kazen 40 milijonov dolarjev plačila globe, tri vodilne kadre in bivšega glavnega urednika pa tri leta zapora. Ta razsodba je bila na zahtevo samega Corree letos razveljavljena. Minulo nedeljo pa mu je časnik El Comercio izrekel javno opravičilo zaradi objave komentarja, v katerem ga je avtor označil za "degeneriranega pedra", čigar udeležba na olimpijskih igrah v Londonu "bi mu lahko prinesla zlato kolajno za homoseksualnost".
Spor med levičarsko vlado in glavnimi ekvadorskimi medijskimi hišami ima ideološko ozadje, kjer se križajo mnogi poslovni interesi in politične ambicije in v katere posega predlagani zakon o medijih. Ta med drugim predvideva ustanovitev sveta za komunikacije ter novo prerazdelitev televizijskih in radijskih frekvenc, od katerih naj bi jih 33 odstotkov pripadalo državnim medijem, 33 odstotkov privatnemu sektorju, 34 odstotkov frekvenc pa bi podelili družbenim skupnostim in omrežjem. Odločitev o oblikovanju zakonskega predloga na tem področju je bila sprejeta z referendumom leta 2008, vendar se vlada in združenje lastnikov medijskih hiš nista bila zmožna dogovoriti glede vsebine zakona.