Tako so sporočili predstavniki Wikileaksa in povedali, da se je Garzón že srečal z Assangeem na ekvadorski ambasadi v Londonu, kamor se je slednji zatekel 19. junija letos in zaprosil za azil, potem ko je britansko sodišče odobrilo njegovo izročitev Švedski. Ekvadorska vlada je sporočila, da se bo glede azila odločila po opravljenih potrebnih konzultacijah.

Garzón, ki je zaslovel leta 1998, ko je v vlogi sodnika posebnega španskega sodišča Audiencia Nacional izdal nalog za aretacijo čilskega generala Augusta Pinocheta ob diktatorjevem obisku v Veliki Britaniji, se je na zasebnem srečanju z Assangeem pogovarjal o "novi, močnejši pravni strategiji za obrambo Wikileaksa in njegovega ustanovitelja". Na sestanku je Garzón izrazil veliko zaskrbljenost nad pravnim varstvom Assangea v postopkih in gonjo proti njemu, kar vse ima lahko nepopravljive posledice za njegovo fizično in psihično zdravje.

Zaščita pred procesnimi zlorabami

Po navedbah Wikileaksa bo Garzón poskušal dokazati, da "tajni pravosodni proces, ki se odvija v ZDA proti Assangeu, predstavlja jasno grožnjo, ker vpliva na vse druge pravne postopke proti njemu, tudi tega, ki je motiv švedske zahteve za izročitev". Ta zahteva je po njegovem prepričanju instrument za izročitev ZDA, kjer lahko Assangea čaka tudi smrtna kazen zaradi objave več sto tisoč ameriških tajnih poročil in dokumentov, ki so pretresli svetovno diplomacijo. Garzón naj bi poskušal obraniti Wikileaks in njegovega ustanovitelja pred zlorabami procesa in samovoljo mednarodnega finančnega sistema, s čimer bi na koncu razkril dejanski obseg in cilj operacije proti Assangeu.

Assange je bil aretiran decembra 2010 na zahtevo švedskega tožilstva, toda britansko sodišče je imelo vse do danes precejšnje težave z utemeljitvijo obtožbe in posledično z njegovo izročitvijo. Švedsko tožilstvo mu očita dva primera "spolnega občevanja s presenečenjem", kar naj bi pomenilo prisiliti partnerja, da v odnosu počne nekaj, česar noče. Vsebina obtožbe ni bila objavljena, toda po navedbah medijev naj bi ga neka ženska tožila, ker jo je menda prisilil v spolni odnos brez kondoma, druga pa, ker se je kondom med občevanjem baje raztrgal. Bivši švedski tožilec Sven-Erik Alhem pravi, da ne razume, zakaj Švedska ne dovoli, da bi v Londonu Assangea v zvezi s to zadevo zaslišala britanska policija, in da so argumenti za njegovo izročitev "neracionalni, nestrokovni, nepravični in pretirani".

Je končni cilj izročitev ZDA?

Wikileaks na koncu pripominja, da je Garzón leta 1998 zares pretresel mednarodni pravni sistem s tem, ko je dosegel, da so britanski pravosodni organi v Londonu aretirali čilskega diktatorja Pinocheta zaradi kršitev človekovih pravic. Čeprav mu ni uspelo doseči njegove izročitve, je vseeno postavil pomemben pravni precedens, ki omogoča, da lahko kateri koli tožilec oziroma sodnik kjer koli na svetu obtoži oziroma obsodi kršitelje humanitarnega prava. Garzóna je špansko vrhovno sodišče kasneje v montiranem procesu odstavilo s sodniškega mesta, kar je izzvalo ogorčenje v mednarodnih strokovnih krogih. Zdaj vodi lastno pravno pisarno in sodeluje z mednarodnim sodiščem za človekove pravice v Haagu, pomaga domorodcem v Kolumbiji v pravnih zadevah, med drugim pa je tudi član ekvadorske strokovne komisije za reformo pravosodnega sistema.

Ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino je včeraj z zadovoljstvom komentiral Garzónovo odločitev, da bo branil Assangea, ki "ima vso pravico poiskati in najti potrebno pravno pomoč", kot je dejal. Predsednik Ekvadorja Rafael Correa pa je v soboto izjavil, da se bo njegova vlada "v pravem trenutku odločila o Assangeevem azilu. Končnega datuma še nimamo, vendar bo naša odločitev suverena in v skladu s humanitarno tradicijo".