Odkar so pod Prulskim mostom občinske oblasti usposobile javno stranišče, se je sicer veliko najstnikov, ki so se prej radi olajšali kar na zelenici bližnjih blokov, preselilo tja, še zdaleč pa ne vsi. Stanovalci so celo posekali drevje in izkopali okrasno grmičevje, da se nemarneži ne bi imeli kje skriti, a tudi to ne deluje. Če gre sklepati po vsem, kar mladina izloči, pravijo besni stanovalci, mladi pijejo kot žolne. Zakon o omejevanju alkohola, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od 18 let, očitno ne deluje, zato so mnogi prepričani, da bi morala mestna občina sprejeti odlok, s katerim bi prepovedala popivanje na javnih krajih.

Na ljubljanski mestni občini pravijo, da se sicer zavedajo situacije na ljubljanski plaži in tudi nezadovoljstva krajanov, ne nameravajo pa uvesti predlagane prepovedi. Prepričani so, da uporabo alkohola dovolj omejuje že nacionalna zakonodaja, nadzor in morebitne dopolnitve zakonov pa so v rokah pristojnih državnih institucij. "Problematika uživanja alkoholnih pijač in prepovedanih drog ter posledice, ki jih uživanje prinaša, so širši, vseslovenski problem, ki se ga žal ne da rešiti samo s sprejetjem zakonov, ampak terja nenehen angažma širše strokovne javnosti, civilnih iniciativ in posameznikov," so zapisali na občini.

Na Ptuju deluje

Marsikje pa so stvari vendarle vzeli v svoje roke. Na Ptuju se je, denimo, razpaslo praznovanje rojstnih dni in drugih veseljačenj kar na tržnici v središču mesta, zaradi česar je na občino romalo veliko pritožb meščanov. "Odločili smo se, da pripravimo nov odlok o javnem redu in miru, v katerega smo vključili tudi prepoved uživanja alkoholne pijače v parkih, na zelenicah, pred prodajalnami, na ulici in na drugih javnih površinah ter zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač," pravi vodja medobčinske redarske službe Robert Brkič, ki je sodeloval tudi pri nastajanju odloka. Kot pojasnjuje Brkič, zakon o prekrških predpisuje, da občina lahko z odlokom določi prekršek, ki še ni določen v zakonu. Med prekrški se tako lahko znajde vse mogoče, od pljuvanja, otresanja preprog na balkonu stanovanjskega bloka, metanja kamenja in odmetavanja cigaretnih ogorkov do gojenja krav in pujsov sredi mesta in še marsičesa.

Nadzor javnega pijančevanja na Ptuju je povsem v rokah redarstva, sodelujejo pa tudi s policijo, ki jih obvešča o morebitnih prekrških. "Seveda imajo redarji diskrecijsko pravico odločiti, kdaj bodo ukrepali in kdaj ne," še poudarja Brkič. "Če nekdo dela na prostem in ima nekaj piv za žejo, to ni pijančevanje, če pa nekdo zvečer prinese na tržnico dve steklenici vina, je njegov namen očiten."

Na Ptuju so se sprva zaprepadeni mladi le sprijaznili z novimi razmerami in večinoma umaknili iz središča mesta. "Izrekli smo ogromno opozoril in izdali tudi nekaj glob v višini 80 evrov," pravi Brkič in dodaja, da je med nadobudnimi pivci tudi veliko otrok, mlajših od 14 let, ki jih po zakonu ne morejo obravnavati kot storilce prekrška, kar zadeva mladoletnike, pa morajo podati obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Prav mladoletnikov pa je največ, a v večini primerov zaleže že opozorilo. Na prireditvah pod milim nebom Ptujčani sicer še vedno lahko pijejo alkohol, saj mora organizator v sklopu dovoljenja za prireditev pridobiti tudi dovoljenje za točenje alkohola. Tudi v bližnji Hajdini mladi pijejo le še na javnih prireditvah.

Novomeščani bodo še pili, Kranjčani s prepovedjo zavlačujejo

Podoben odlok so sprejeli tudi na Jesenicah, kjer so po besedah vodje tamkajšnjega medobčinskega redarstva Boštjana Omerzela v veliki meri uspeli pregnati popivanje izpred trgovin, in to zgolj z opozarjanjem in omenjanjem kazni. V Velenju so se leta 2009 na pobudo tamkajšnjega župana Srečka Meha odločili, da na prireditvah, ki jih organizira mestna občina, ne bodo več točili alkohola.

V Novem mestu je tamkajšnji odbor za mladino lani podal pobudo, naj občinski svet strokovnim službam naloži možnost sprejema odloka o prepovedi pitja alkohola na javnih površinah, a je mestna uprava presodila, da takšen ukrep v slovenski zakonodaji nima podlage, sploh pa bi po njihovem to predstavljalo le parcialni ukrep. Kot so še zapisali v obrazložitvi, tudi zakon o prepovedi kajenja v lokalih in na javnih površinah ni zmanjšal števila mladih kadilcev in zakon o omejevanju alkohola ni zmanjšal števila opitih mladostnikov.

V Kranju je tovrsten predlog podal tamkajšnji zavod za zdravstveno varstvo, mestni svetniki so ga sprejeli in na letošnji februarski seji mestno upravo zadolžili, da že veljavni odlok o javnem redu in miru ustrezno dopolni. V pol leta občinske službe niso uspele pripraviti niti predloga dopolnitev odloka, in kot kaže, še vedno preučujejo možnosti, kako bi tako določilo sploh lahko vnesli v odlok. Kranjski mladostniki naj bi bili najbolj navdušeni nad "hauba-partyji", ko pijačo nakupijo v trgovini in potem popivajo na parkiriščih, v parkih in javnih garažah.

Sprejeti ali ne sprejeti odlok o prepovedi pitja na javnih krajih ni pravo vprašanje, pa medtem opozarja predstojnica centra socialne medicine pri ljubljanskem zavodu za zdravstveno varstvo dr. Nives Letnar: "Otroci in mladostniki se zgledujejo po starših, ti pa jim velikokrat pošiljajo napačna sporočila, denimo, naj pijejo tam, kjer jih vsaj lahko vidimo. To je povsem napačno! Otroci nimajo primarne potrebe po alkoholu in ne bodo iskali skrivnih kotičkov, kjer bodo lahko pili, če bodo od staršev in družbe prevzeli abstinenco oziroma zmerno pitje kot način življenja. Vendar pa je toleranca družbe pri nas zelo visoka, in dokler bo tako, potrebujemo zunanja pomagala. Prepoved pitja na javnih krajih je lahko samo eno od njih."