Luknja, velika pet milijard evrov
Opozorila, da bi v sicilijanskem proračunu že kmalu utegnila eksplodirati kakšna mina, niso nova in jih zato ni mogoče pripisati zgolj predvolilnim trikom Lombardijevih političnih nasprotnikov. Že pred dobrega pol leta so v glavnem italijanskem finančnem časniku Il Sole 24 Ore opravili obsežno analizo deželnih financ in Siciliji se že takrat ni dobro pisalo. Takrat so ocenjevali, da bo letos v deželnih financah zazevala najmanj tri milijarde evrov globoka luknja, zdaj pa je računsko sodišče ugotovilo, da je ta najmanj petmilijardna, še za več milijard evrov pa naj bi bilo neizterljivih terjatev. Kot vse kaže, bo prva javnofinančna mina v Italiji resnično eksplodirala na otoku, kjer se je rodil marsikateri mafijski šef, med njimi eden najbolj krvoločnih, če ne kar najbolj krvoločen, Salvatore Riina, znan pod vzdevkom Toto, in od koder "izvira" tudi izmišljeni glavni lik mafijske sage Boter Vito Corleone.
Da ne gre za predvolilno raco, kaže tudi dejstvo, da se bosta Monti in Lombardo prihodnji teden sestala, že včeraj pa je na Montijevo prošnjo potekal sestanek pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in med temami pogovora je bila tudi Sicilija. Monti namerava v Sicilijo poslati tudi posebnega komisarja, ki bo pregledal deželne finance, pa čeprav v vrhu deželnega parlamenta vztrajajo, da Sicilija ni Grčija in da je Montijev odziv nenavaden ter neke vrste anomalija v sistemu. Povsem nasprotno meni Lo Bello, ki je prepričan, da je za porazno stanje v deželnih financah kriva tudi avtonomija Sicilije. Nihče od 20.000 zaposlenih javnih uslužbencev in okoli 16.000 njihovih upokojenih kolegov, ki so plačani iz deželnega proračuna, se ne zaveda, da bi prav kmalu utegnili ostati brez plač in pokojnin, je nedavno opozoril Lo Bello. Zato druge rešitve, kot je odločen poseg Rima v avtonomijo Sicilije, ne vidi.
Računsko sodišče je konec junija izdalo oceno dolgoročne vzdržnosti sicilijanskih financ, v kateri ugotavlja, da je javnofinančno stanje na otoku vse bolj skrb vzbujajoče. Poleg naraščajočega dolga, katerega financiranje vse bolj pritiska na deželni proračun, so svoje dodali še varčevalni paketi Montijeve vlade, h katerim bo Sicilija kot dežela s posebnim statusom morala letos prispevati skoraj pol milijarde evrov. Letos bi tako morali privarčevati 1,1 milijarde evrov oziroma po 1,2 milijarde evrov v prihodnjih dveh letih. A slednje je precej lažje zapisati na papir kot pa uresničiti, sploh ob dejstvu, da se Sicilija lahko pohvali z eno največjih in najdražjih deželnih uprav v Italiji.
V sicilijanski deželni upravi je skupaj zaposlenih več kot 20.000 uslužbencev, ki prebivalce Sicilije stanejo kar 20-krat več kot na primer prebivalce Lombardije na severu Italije. Računsko sodišče ugotavlja, da so sicilijanske finance "zgleden" primer kreativnega računovodstva in niti v Bruslju niso slepi za vse vrste nepravilnosti pri izvajanju javnih naročil, ki jih sofinancirajo evropski skladi. Pred kratkim je tako evropska komisija Siciliji zamrznila izplačila okoli 600 milijonov evrov evropskih sredstev, ker Lombardijevi niso odpravili ugotovljenih kršitev pri porabi denarja med letoma 2001 in 2012. V pretežni meri gre za financiranje infrastrukturnih projektov, zdravstvenih storitev in civilne zaščite. V Bruslju grozijo, da bodo izplačila v celoti ali pa delno črtali in ne zgolj zamrznili, saj v Palermu niso uvedli niti enega samega popravljalnega ukrepa.
