"Je teža iskanega elementa pomembna? Se aparati napajajo na baterije ali iz električnega omrežja?" je takoj zanimalo raziskovalce Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Razvila se je živahna debata, raziskovalci so omenjali prve ideje... To je primer povezovanja raziskovanja in gospodarstva, za katero politiki zadnje čase poudarjajo, da ga je treba spodbujati. A vsako raziskovanje se ne more končati z novim ali izboljšanim izdelkom, opozarjajo naši sogovorniki.

Predstava, da mora biti vsa znanost uporabljena v praksi, je zmotna, opozarja predsednik omenjene mednarodne podiplomske šole prof. dr. Vito Turk. Najprej moraš imeti znanje, pri osnovnih raziskavah razviješ kreativnost in osvojiš najboljše metode. Šele potem se to da uporabiti.

Tudi do pravega recepta je treba priti po korakih

Študentka tretjega letnika omenjene podiplomske šole Andreja Eršte se je za to, da je svoje delo pojasnila v nestrokovnjakom razumljivem jeziku, zatekla v slaščičarstvo. Sicer je testirala materiale za kondenzatorje, ki so sestavni del telefonov, računalnikov in podobnih naprav. Ker so vse manjši, morajo biti tudi vedno bolj zmogljivi, proizvajalci pa bi želeli, da bi bili hkrati čim cenejši. Zato je bila njena naloga preizkušati materiale za kondenzatorje, ki bi bili boljši od tradicionalnih. "Tudi torto lahko spečeš samo z moko, sladkorjem in jajcem. Ampak če ji dodaš čokolado, je lahko veliko bolj okusna. Treba je le ugotoviti, koliko čokolade in drugih sestavin je treba uporabiti, da bo okus res najboljši," je Erštejeva s primerom pojasnila svoje delo.

A to še ne pomeni, da je njeno delo končano in bo najugodnejša formula izumitelju prinesla zaslužek ter da jo bodo proizvajalci uporabljali, njene učinke pa bodo lahko spoznavali pri svojem naslednjem mobilnem telefonu. Raziskave Erštejeve sodijo med bazične, kar pomeni, da se jih ne da na primer kar prodati proizvajalcem. Ugotovitve bodo raziskovalci zapisali v znanstvenih člankih. Šele takrat bodo proizvajalci kondenzatorjev, če bodo iskali tovrstno rešitev, raziskovalce lahko prosili za sodelovanje.

Prav je, da krepimo vez med gospodarstvom in znanostjo, meni tudi prorektor za raziskave na Univerzi v Novi Gorici prof. dr. Gvido Bratina. "A treba je vzdrževati določeno mero bazičnih raziskav, na primer ko gre za ugotavljanje novih zakonitosti v naravi, dokazovanje. S tem bogatimo svoje znanje in vzgajamo nove znanstvenike," pravi.

Podjetja bi sodelovala, ne bi pa plačala

Novogoriška univerza je ravno v času, ko se veliko govori o povezovanju znanosti in gospodarstva, pobudo za krepitev te vezi prevzela sama. Bratina pravi, da bodo znanstveniki obiskovali podjetje in jim povedali in pokazali, kaj znajo in kaj lahko naredijo zanje. Kakšni bodo rezultati, bodo še videli. A trenutno opaža, da pri nas prevladuje mnenje, da so raziskovalci za svoje delo tako in tako plačani iz davkoplačevalskega denarja. Ko podjetju predstavijo kakšno novost, ki je plod njihovega raziskovanja, običajno naletijo na mnenje, da bi moral biti prenos te novosti v uporabo brezplačen.

Pri nas sta bili raziskovalna in gospodarska dejavnost včasih močno prepleteni. "Vsako podjetje, ki je dalo kaj nase, je imelo razvojni oddelek. Tam so delali vrhunski inženirji in doktorji znanosti. Razvoj je bil tako uspešen, da je sodil v svetovni industrijski vrh," se spominja Bratina. Ko se je tržišče skrčilo na Slovenijo, so podjetja začela ukinjati oddelke, s katerimi so imela največ stroškov, in med prvimi so bili razvojni oddelki. Strokovnjaki so odhajali na univerze in v inštitute, kjer pa za uspeh štejejo objave v priznanih raziskovalnih revijah. "Vendar v znanstveni reviji ne moreš objaviti članka o tem, kako si izboljšal neki izdelek," še dodaja.

Sicer pa povezava med gospodarstvom in raziskovanjem ni dovolj za uspeh, opozarja dr. Turk. Tretji partner mora biti vedno politika, ki se tudi v krizi zaveda pomena znanosti in raziskovanja, kar za našo - glede na sprejete varčevalne ukrepe - ne drži.