Tako kot večkrat doslej v tej vojni, v kateri se peščica slabo oboroženih nasprotnikov režima spopada s sirsko vojsko, obstaja tudi pri tem zločinu več "resnic" o tem, kdo naj bi ga zagrešil, a dejstvo je, da je med mrtvimi znova največ nedolžnih civilistov.

V noči na petek so vas Treimsa, v kateri se je utrdilo nekaj upornikov, obkolile enote sirske vojske in jo nekaj ur s topovi, tanki in helikopterji obstreljevale, nato pa so vanjo vdrli še vojaki in pobili okoli 150 prebivalcev. Vas je sunitska, zato naj bi iz sosednjih alavitskih vasi, katerih prebivalci podpirajo Al Asadov režim, vojakom prišli "v pomoč" oboroženi pripadniki vaške milice, ki naj bi potem po vasi lovili preživele in jih pobijali s puškami. Lovili naj bi jih tudi po okoliških poljih, prek katerih so poskušali uiti smrtonosni kanonadi. Končna številka je srhljiva. Mrtvih naj bi bilo 200 civilistov, najmanj sto pa je ranjenih. To je "resnica" protiasadovih aktivistov in sirskih članov organizacij za človekove pravice, ki pa so doslej uspeli "pokazati" 30 trupel z imeni, 60 pa naj bi jih bilo v mošeji.

Uradni Damask ima seveda svojo razlago: v vasi Treimsa so "pokol spodbudili mediji, željni krvi, opravile teroristične skupine Al Kaide, tako kot v vseh dosedanjih pokolih, kot je denimo tisti v kraju Houla, ko je umrlo 108 civilistov". Mednarodni opazovalci so lahko samo potrdili, da so okoli omenjene vasi potekali spopadi, kaj se je v resnici zgodilo in koliko je mrtvih, pa bodo preverjali šele, ko jim bosta obe strani zagotovili miren in varen vstop v vas. To se je doslej nekajkrat že zgodilo, a šele takrat, ko so izginili dokazi o številu mrtvih in krvnikih.

Nasilje v Siriji v zadnjih mesecih postaja vse bolj kaotično - uporniške skupine delujejo neodvisno druga od druge, vrsta samomorilskih bombnih napadov vzbuja sum, da v državi deluje Al Kaida, opozicija opozarja na provladno milico šabiha, ki naj bi po naročilu režima izvajala najbolj krvave napade, neodvisno preverjanje na terenu pa ni mogoče.

Sirski nacionalni svet je po pokolu v Treimsi pozval k sprejetju obvezujoče resolucije VS ZN na podlagi sedmega poglavja (ustanovne listine), ki predvideva gospodarske sankcije in dopušča možnost vojaškega posredovanja. Stalni članici VS ZN Francija in Velika Britanija sta se temu pozivu pridružili. K ukrepanju "z vsemi možnimi sredstvi" je pozvala tudi Organizacija islamske konference (OIK). Glasovanje o resoluciji VS ZN mora sicer potekati pred 20. julijem, ko se izteče mandat opazovalni misiji ZN v Siriji.