S. J. in njen partner se četverici vsiljivcev nista uklonila in nista zapustila apartmaja, temveč sta poklicala policijo, saj sta bila prepričana, da sta nepremičnino zakonito kupila od dveh Zagrebčanov, ki sta bila navedena kot zemljiškoknjižna lastnika. "Izročila sta nama tudi sodno odločbo, iz katere je bilo razvidno, da sta stanovanje podedovala po pokojnih starših. V zemljiški knjigi ni bilo nobene plombe, vse je bilo videti zakonito," je povedala bralka, ki je verjela, da pri nakupu te nepremičnine ne bo imela težav.
Ključavnico zamenjali takoj po odhodu družine
A ko so se hrvaški policisti odzvali na njihov klic na pomoč in popisali zadevo, štirih grobijanov niso pospremili ven, temveč so vsem vpletenim zabičali, da nihče ne sme nikogar izseliti iz spornega apartmaja, dokler sodišče ne razreši spora med njimi. S. J., njen partner in dva mladoletna otroka so tako naslednjih pet dni bivali skupaj z neznanci, ker zaradi praznikov hrvaška sodišča niso delala. Bali so se tudi, da bodo neznanci na njihovem apartmaju ključavnico zamenjali prvi trenutek, ko bodo za seboj zaprli vrata. Ravno to se je zgodilo takoj, ko je družina zadevo predala odvetniku in se vrnila v Slovenijo.
"Dejstvo je, da smo bili žrtve kaznivega dejanja, ne vemo pa še, ali sta nas ogoljufala prodajalca apartmaja, ki sta nam ga prodala na podlagi ponarejenih dokumentov, ali pa si je eden od teh moških na silo prisvojil apartma," se sedaj sprašuje naša bralka, ki v tem trenutku ne zna napovedati, kako se bodo stvari izcimile na hrvaškem sodišču. S. J. je pozneje izvedela, da je v zemljiški knjigi kot lastnik njenega apartmaja vpisan tudi eden od štirih mož, ki so jih na silo želeli izseliti. "Zemljiška knjiga na Hrvaškem je polna zmešnjav, za kar je seveda kriva država, ki pa ob nakupu nepremičnine takoj izstavi račun za plačilo davka," je razočarana naša sogovornica, ki ne ve, ali bo sploh lahko še kdaj vstopila v svoj apartma in ali ji bo kdo povrnil denar, ki ga je s partnerjem namenila za plačilo davka in nakup te nepremičnine.
Nakupa v tujini se raje ne lotevajte sami
Na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu, ki je bralki pomagalo vzpostaviti stik z odvetnikom, so povedali, da v takšnih primerih kupcem nepremičnin ne preostane nič drugega kot sodna pot, ki pa je lahko zelo dolgotrajna in tudi draga. Ravno zato Slovencem, ki želijo kupiti nepremičnino na Hrvaškem, svetujejo, naj se nakupa lotijo zelo premišljeno in po možnosti s pomočjo odvetnika ali notarja. Na hrvaškem pravosodnem ministrstvu svetujejo tudi nakup prek pooblaščenih nepremičninskih agentov.
"Vsakomur svetujemo, naj pred nakupom preveri zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in boniteto samega prodajalca," so povedali na veleposlaništvu v Zagrebu. Nepremičninski agenti se strinjajo, da je to nujen pogoj za vsak nakup v tujini, in kupcem predlagajo, naj se nakupa lotijo s pomočjo agenta, ki dobro pozna hrvaško zemljiško knjigo in druge dokumente, kjer lahko preveri, ali zapis v knjigi drži. Agenti kupcem predlagajo tudi, naj se pred nakupom neke nepremičnine sprehodijo po soseski in kakšnega od sosedov povprašajo o lastniku. "Ni nujno, da jim bo pogovor kakor koli pomagal, lahko pa se zgodi, da bodo sosedje povedali nekaj, na kar bi kupci morali biti pozorni." S. J. so po vlomu v apartma domačini povedali, da je domnevni lastnik resnično že več let uporabljal apartma, ki ga je kupila, in da naj bi bil v preteklosti v sodnem sporu z očetom prodajalcev apartmaja.
Kljub previdnosti se niso izognili sodišču
Ko smo na hrvaškem ministrstvu za pravosodje povprašali, kako se morebitni kupci nepremičnin na Hrvaškem lahko izognejo takšnim situacijam, ki so očitno posledica neurejene zemljiške knjige, tudi sami niso imeli najboljšega odgovora. Poudarili so, naj vsak kupec na lokalnem občinskem sodišču zahteva zemljiškoknjižni izpisek in preveri, ali je prodajalec nepremičnine dejansko tudi lastnik te nepremičnine in ali je slednja brez bremen. Vse to je "naivna" Slovenka tudi storila, a sedaj vseeno mora na sodišču ugotavljati, kdo jo je pretental oziroma kje je bila napaka.
Na pravosodnem ministrstvu kupcem še predlagajo, naj podatke o želeni nepremičnini preverijo tudi v posestni listini, ki jo potencialni kupci lahko dobijo pri hrvaški geodetski upravi. "Če se podatki iz zemljiške knjige in katastra ujemajo, to kupcem daje večjo varnost pri nakupu nepremičnin," so še povedali na hrvaškem ministrstvu.
Na Hrvaškem približno 250.000 črnih gradenj
Velja opozoriti na še eno nevarnost nakupa nepremičnin pri naših južnih sosedih, in sicer črne gradnje. "Hrvaška se sooča s precejšnjim številom črnih gradenj," so povedali na veleposlaništvu. Po neuradnih podatkih je nelegalno zgrajenih objektov na Hrvaškem približno 250.000. Hrvaška vlada je sicer pred kratkim sprejela predlog zakona o legalizaciji črnih gradenj, ki naj bi poenostavil postopke legalizacije in vpisa teh nepremičnin v zemljiško knjigo. Kljub temu pa nepremičninski agentje poudarjajo, naj bodo kupci pri nakupu nelegalno zgrajenih nepremičnin vseeno pazljivi. Če ne zaradi drugega, ker bodo imeli preglavice in dodatne stroške z legalizacijo teh nepremičnin, ki bi se jim z nakupom legalne gradnje enostavno izognili.
