"Če želite predsednika, ki bo izboljšal položaj skupnosti afriških Američanov, si oglejte, kdo je zdaj v Beli hiši. Dobro si ga oglejte," je Romney dejal množici predstavnikov največje skupnosti temnopoltih Američanov na njihovi letni konvenciji. Republikanski kandidat za Belo hišo je moral za nekaj časa zaradi velikega hrupa v dvorani prekiniti svoj govor. Toda Romney se ni ustrašil. Nadaljeval je govor in kasneje, ko je dejal, da bo, če bo postal predsednik, zahteval preklic Obamove zdravstvene reforme, doživel ponovno glasno neodobravanje in žvižganje. Prizor se je ponovil, ko je nekdanji guverner Massachusettsa dejal, da je predsednik Obama odgovoren za slabo stanje v gospodarstvu. Ko pa je Romney dejal, da je predsednik Obama veliko obljubljal, naredil pa zelo malo, je množica skupnosti le še mrmrala. Z mnogimi drugimi točkami v Romneyjevem govoru so se celo strinjali in mu nekajkrat zaploskali.
Vsaj seme dvoma je zasejal
Štiri mesece pred pomembnimi predsedniškimi volitvami tokrat bolj kot kadar koli prej politično razpolovljene Amerike je republikanski kandidat pokazal veliko hrabrost. V govoru pred publiko, ki je globoko naklonjena temnopoltemu predsedniku, ni niti za hip prikrival, da se z njim popolnoma razhaja. Romney se je seveda izognil vsaki temi, ki bi lahko kazala na rasno nestrpnost. Še manj pa si Romney ni delal iluzij, da bo populacijo, ki je leta 2008 skoraj stoodstotno glasovala za predsednika Obamo, pridobil na svojo stran.
Toda strategi republikanske stranke vendarle mislijo, da je Romney med temnopolte volilce zasejal seme dvoma. Tako kot kažejo izračuni demokratskega tabora, tudi republikanci zdaj že vedo, da bo na novembrskih volitvah odločala peščica glasov. Zato je vsak glas pomemben. In če je Romney s svojim nastopom pred NAACP v sredo pridobil vsaj nekaj odstotkov glasov temnopoltega prebivalstva, bi lahko to bilo odločilno. Še posebej takrat, ko gre za glasove v ducatu zveznih držav, kjer so volilci še neopredeljeni.
Predsednik Obama na letošnji konvenciji ni govoril. Čeprav ni nikakršnega dvoma, da bo Obama dobil veliko večino afroameriških glasov, pa je lahko, zaradi tesne volilne situacije v neopredeljenih zveznih državah, ki lahko padejo v roke eni ali drugi strani (swing states), naredil napako.
Vodstvo Obamove kampanje v Chicagu se je v minulih tednih v "swing states" (še neodločene države) osredotočilo na prebivalstvo španskega rodu, na mlado in žensko populacijo ter na istospolno usmerjene skupine. Po izračunih vodstva volilnega štaba v Chicagu bodo o zmagi na volitvah odločali prav ti sloji volilcev. Toda kot opozarjajo nekateri opazovalci, bo Obama za zmago v državah, kot sta Pensilvanija in Ohio, potreboval vse afriške glasove, ne zgolj njihove večine. Zato, trdijo nekateri komentatorji, so mediji s poročili o žvižganju v Houstonu pretiravali. Pozabili so, da se velik del temnopolte skupnosti ne strinja s predsednikovo podporo porokam istospolnih parov.
Nasprotno, poudarjajo isti viri, je Romney v Houstonu zagovarjal ohranitev tradicionalne oblike zakona med žensko in moškim in s svojim stališčem med sicer neodobravajočo publiko požel precej odobravanja. Enako so navzoči zelo pazljivo prisluhnili, ko je Romney opozarjal, da tudi Obamova Amerika še ni država, v kateri bi vsi sloji in manjšine imeli enake priložnosti. "Če bi bilo tako, bi temnopolte družine svoje sinove in hčere lahko poslale v javne šole, ki dejansko ponujajo možnost za boljše življenje. Tako pa današnja afroameriška skupnost, kot že generacije pred njo, še vedno čaka na izpolnitev te obljube," je dejal tokrat spretni Romney.
Navzoči tem besedam niso nasprotovali. Tudi oni očitajo predsedniku, da ni izpolnil obljub in da v preteklih štirih letih zanje ni storil dovolj. Toda to še ne pomeni, da so Romneyju, za katerega velja, da zelo pogosto spreminja mnenje, tudi verjeli. A kot že rečeno, seme je posejano, ali bo vzklilo in obrodilo, pa bomo videli po jesenski žetvi.
