Od kar prek 3,3 milijona prekarnih delavcev jih je prek 500.000 zaposlenih v šolah in zdravstvu, slabih 480.000 v socialnih službah, še okoli 120.000 pa neposredno v javni upravi, tako na državni kot regionalni in lokalni ravni.
Med ostalimi sektorji izstopajo trgovina, kjer dela okoli 440.000 prekarnih delavcev, storitve za podjetja (414.000 oseb) in hoteli ter restavracije (340.000 oseb).
Prakarni delavci v povprečju mesečno zaslužijo slabih 840 evrov neto, moški 927 evrov, ženske približno 760 evrov.
Podatki CGIA kažejo, da so na začasne zaposlitve obsojeni predvsem manj izobraženi - diplomo jih ima le 15 odstotkov. Vtis, da je med prekarnimi delavci največ visoko izobraženih, ki je v javnosti močno zasidran, so raziskovalci tako ovrgli.
Ob začasnih oblikah dela je v Italiji vse večji problem tudi siceršnje naraščanje stopnje brezposelnosti, ki že presega deset odstotkov in se bo ob novih varčevalnih ukrepih vlade Maria Montija najverjetneje še povečala.
Zaradi neekonomičnosti nameravajo v prihodnjih mesecih po manjših krajih v državi na primer zapreti prek 1000 pošt, še okoli 700 pa naj bi jim skrajšali čas obratovanja, poročajo italijanski mediji.
V vodstvu pošte sicer zagotavljajo, da zaradi tega ne bodo odpuščali, kar pa zna biti ob prek 1700 zaposlenih na malih poštah težko izvedljivo.
S finančnimi težavami se sooča tudi največji pokojninski zavod v državi Inps. S priključitvijo dveh drugih pokojninskih zavodov - za zaposlene v zabavni industriji in športu ter zaposlene v javni upravi -, naj bi v Inps letos zazevala šest, prihodnje leto pa sedem milijard evrov globoka luknja.
Celoten minus v Inps pripisujejo rdečim številkam pokojninske blagajne zaposlenih v javni upravi, še posebej na lokalni ravni. Minus te blagajne dosega skoraj šest milijard evrov, poročajo italijanski mediji.
V Inps zato vlado pozivajo, naj finančno luknjo pokrpa, sicer bo začasno ogroženo izplačevanje pokojnin.
