Mursi, ki prav gotovo na predsedniških volitvah ni bil generalska izbira, saj prihaja iz vrst muslimanskih bratov, v preteklosti pogosta tarča oblasti in vojske, je že v svojem prvem govoru napovedal vrnitev častnikov v vojašnice. Odgovor je sledil kmalu. Vojaški svet je zaradi ugotovitev ustavnega sodišča, da je na volitvah za parlament prišlo tudi do ustavnih nepravilnosti, sedanji parlament, v katerem ima muslimanska bratovščina večino, razpustil in tako ustavil proces obnove civilne oblasti in sprejemanja nove ustave.
Toda Mursi je včeraj zahteval zasedanje parlamenta in poslanci so se kljub vojaški prepovedi zbrali. Resda na bolj formalni seji, na kateri niso, kot je dejal predsednik parlamenta, kljubovali razsodbi sodišča in odločbi vojaškega sveta, ampak so razpravljali, kako ustrezno in v korist države uresničiti sklep tako pomembne institucije, kot je ustavno sodišče.
Vojska je v praksi poskušala uresničiti svoj načrt omejevanja pristojnosti predsednika, toda Mursi ji je spretno vrgel rokavico nazaj. Sedanjega parlamenta ni razglasil za dokončno rešitev, ampak prehodno, torej dokler ne bo sprejeta nova ustava, na temelju katere naj bi v 60 dneh izvolili nov parlament. Seveda pa to v sedanji konstelaciji pomeni, da bodo o novi ustavi odločali v ožjem krogu.
Armadni vrh je očitno pretehtal vse možne zaplete, ki bi lahko nastali, če bi preprečil zasedanje parlamenta, in za zdaj molči, kar ne pomeni, da se strinja in da ne bo ukrepal.
Egiptovski politiki in analitiki na različne načine komentirajo to "politično partijo šaha", v kateri ima trenutno predsednik Mursi pozicijsko prednost, a figuro manj. Večina Egipčanov ima namreč dovolj vojaškega vpletanja v oblast in bi radi, da začnejo delovati civilni vzvodi oblasti, toda Mursi je "kratek" prav za te vzvode, saj mu je vojaški svet pristojnosti omejil na "domače zadeve". Za nekatere Mursijeve nasprotnike na volitvah, ki niso zamerljivi, je predsednik dokaj spretno izpeljal obujanje odstavljenega parlamenta, kar omogoča vsaj navidezno kontinuiteto normalnega vladanja, ne da bi preveč dražil vojaški vrh. Za tiste, ki ne morejo pozabiti poraza, pa si je Mursi "privoščil ustavni udar". Analitiki ugotavljajo, da je Mursi dosegel moralno zmago, ker je pohodil odločitev vojaškega vrha, slednji pa to ve in se ne bo odzval na drobna izzivanja.
Vojska in ustavno sodišče pa prav gotovo ne bosta stala križemrok, če bo Mursi poskušal povrniti odstavljenemu parlamentu vse pristojnosti oziroma zakonodajne funkcije, ki mu pripadajo, in morda celo začel sprejemati zakone. V tistem trenutku se bo spopad, ki je bolj podoben napenjanju mišic in poteka v zakulisju in po vladnih pisarnah, preselil v javnost in prav gotovo ne bo zgolj retorične narave.
