Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bo na današnji tiskovni konferenci opozorila, da zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence ter obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje nista državno premoženje. "Ne bomo dovolili, da bi kdo posegal v sredstva, ki so last varčevalcev in upokojencev, še toliko bolj zato, ker so apetiti po teh sredstvih zaradi težav bank izredno veliki. Storili bomo vse, da v Modri zavarovalnici ohranimo pravico do upravljanja in nadzora," nam je včeraj povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Bolj konkreten je predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in nadzornik Modre zavarovalnice Branimir Štrukelj. "Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je prejšnji teden zaokrožil po medijih, v 34. členu razveljavlja lani sprejeti zakon o preoblikovanju Kad. Z razveljavitvijo zakona Modra zavarovalnica ni več strateška naložba, z njo se lahko dela kar koli, na primer zmanjša ali odvzame kapital, prav tako pa ne bi več veljalo pravilo, ki javnim uslužbencem omogoča, da lahko prek nadzornega sveta vplivajo na njeno delovanje. Vsi elementi, ki so bili vgrajeni za varnost sredstev zavarovancev, bi bili torej z novim zakonom izničeni, zavarovalnica pa bi bila s svojimi skoraj milijardo evrov vrednimi sredstvi izpostavljena vsakokratnim političnim interesom," opozarja Štrukelj.

Predsednik KSJS se boji, da bo novi holding postal nekakšna "slaba banka", ki bo namenjena predvsem reševanju dolgov in nasedlih terjatev slovenskih bank. "Če se bo to zgodilo, je zgodba vnaprej zapečatena, premoženje slovenskih davkoplačevalcev pa bo obsojeno na to, da izgine," je opozoril Štrukelj. Spomnil je, da so se javni uslužbenci leta 2003 odpovedali že dogovorjenemu dvigu plač in vložili ta sredstva v dodatno pokojninsko zavarovanje (Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence), s čimer so zaradi nižje inflacije v precejšnji meri omogočili, da je Slovenija izpolnila maastrichtske kriterije in prevzela evro.

Sindikati grozijo z novim referendumom

Štrukelj pravi, da bodo sindikati storili vse, da bi prenos v holding preprečili. "Prejšnji teden smo se sindikalne centrale dogovorile, da bomo v primeru, če bo zakon sprejet v taki obliki, takoj zahtevali sejo Ekonomsko-socialnega sveta. Zakon nameravamo preprečiti na vsak način, tudi z referendumom, pri čemer menimo, da bi morala najprej dvigniti glas opozicija in uporabiti pravilo 30 poslancev. Prav tako bomo preverili, koliko je možnosti za sprejem odložilnega veta v državnem svetu," je pojasnil Štrukelj.

Sindikati imajo sicer na voljo še en adut. Po zakonu o dodatnem pokojninskem zavarovanju iz leta 2003 so namreč kot eno od varovalk pridobili pravico, da lahko s pristankom 70 odstotkov zavarovancev v pokojninskem skladu za javne uslužbence sredstva prenesejo na drugega upravljalca. "To je za nas zadnja in najslabša možnost za ukrepanje, saj bi imeli na voljo le zasebne upravljalce, temu pa nismo naklonjeni," je povedal Štrukelj.

Nad morebitnim prenosom Modre zavarovalnice v novi premoženjski holding so močno zaskrbljeni tudi upokojenci. "Seveda nas skrbi. Ta sredstva so namenjena pokojninski blagajni, zato odločno nasprotujemo idejam, da bi jih utopili v nekakšnem proračunskem denarju," je dejal sekretar Sindikata upokojencev Slovenije pri ZSSS Miloš Mikolič. Kad je bil po njegovih besedah ustanovljen zato, da ustvarja dodatna sredstva za pokojninsko blagajno, njegov kapital pa ima jasnega uporabnika - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Glas je včeraj povzdignila tudi opozicija. Namestnica vodje poslanske skupine SD Majda Potrata je v poslanskem vprašanju vladi zapisala, da je načrt, po katerem bi se po nujnem postopku ustanovil Slovenski državni holding, skrb zbujajoč. "Koga srbijo prsti po denarju javnih uslužbencev in drugih zavarovancev, ki z mesečnimi premijami skušajo nekaj sredstev prihraniti za kolikor toliko dostojno starost," je vprašala vlado Potrata. In dodala, da se ne moremo znebiti občutka, da s tem dejanjem sledimo Madžarski, ki je demontirala obvezni drugi steber, Poljski, ki je zaradi proračunskih težav zmanjšala prispevke v drugi steber za več kot polovico, ali Irski, ki je sredstva iz javnih pokojninskih rezerv uporabila za sanacijo bank.

Jamnik: Razumem, da je sindikate strah

Predsednik Modre zavarovalnice Borut Jamnik razume, da je sindikate strah. "Modra zavarovalnica je bila ustanovljena z namenom, da povečuje varnost sredstev zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Nov kontekst, v katerega se postavlja, pa zanemarja vse vidike varnosti, kvalitete upravljanja ter možnosti soupravljanja in soodločanja, s čimer se za zavarovance povečujejo tveganja," je povedal Jamnik.

Spreminjanje načina upravljanja državnega premoženja je zagotovo eden najbolj kompleksnih projektov v zgodovini Slovenije, ki posega v odnose med številnimi družbenimi skupinami (upokojenci, bodočimi upokojenci, upravičenci iz postopkov denacionalizacije, sindikati, žrtvami vojnega nasilja, upravičenci po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij...). Da je v zakonu, ki je prejšnji teden zaokrožil po medijih, le 35 členov, pa kaže, da je pri vladi prevladala predvsem želja, da se ga čim prej sprejme, ne glede na posledice. Po mnenju pravnih strokovnjakov bi namreč, če bi hoteli urediti vso zelo kompleksno materijo, za to potrebovali najmanj eno leto.

Prvi mož Modre zavarovalnice se strinja z ocenami sindikatov, da bi lahko novi holding postal nekakšna "slaba banka". "Če ti resurse države nameniš za različne namene, je ključno, da so te zadeve ločene, saj tisti, ki jih upravljajo, natanko vedo, kakšne so prioritete," pravi Jamnik.

Seveda je jasno, pravi poznavalec, ki ni želel biti imenovan, da tako ne bi bilo v primeru, če bo kar naenkrat vse premoženje v isti košari in pod enim upravljalcem. Če se bo temu morda zdelo najpomembnejše reševanje kreditnega krča, bo pač naredil "slabo banko" in na na 8 milijard premoženja "obesil" še 4 milijarde slabih kreditov.

Da bi lahko ustanovitev Slovenskega državnega holdinga pomenila tudi ustanovitev "slabe banke", je včeraj potrdil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. "Glede na to, da se zavzemamo za to, da bi se vse državno premoženje urejalo na enem mestu, se nam zdi smiselno, da bi tudi slaba banka delovala v okviru tega premoženjskega holdinga," je poudaril Tonin. Dodal je, da bi s tem imeli na enem mestu celovit pregled nad vsemi naložbami, v katerih je prisotna država.

Na finančnem ministrstvu na naša zelo konkretna vprašanja, med drugim kakšne bodo posledice za Modro zavarovalnico in zavarovance s tem, ko bi njen 100-odstotni lastnik Kad prenehal obstajati, ter kako nameravajo prepričati sindikate, da ne gredo na referendum ali prenesejo sredstva na drugega upravljalca, niso odgovorili. Zapisali so le, da bodo javnost obvestili o vsebinskih rešitvah, ko bo predlog zakona dokončno usklajen in sprejet na seji vlade. To bo po po napovedih finančnega ministra Janeza Šušteršiča že jutri.