Do Semenarne Ljubljana je namreč izpostavljena s kar 16 milijoni evrov, kar je neprimerljivo več od drugih bank. Za ilustracijo, mnogo večja Nova Ljubljanska banka (NLB) ima "le" dobrih 10 milijonov evrov vseh terjatev, vendar s po membno razliko: več kot dve tretjini sta zavarovani in bosta poplačani, če Semenarna Ljubljana prestane prisilno poravnavo. Na drugi strani ima Abanka zavarovane manj kot štiri milijone evrov posojil, nezavarovanih pa visokih 12,1 milijona evrov. Vseh navadnih terjatev, ki jih bo doletel 50-odstotni odpis, je sicer za nekaj več kot 30 milijonov evrov.
Da je vodilni proizvajalec semen pri nas, ki je še pred krizo strmo rasel, nenadoma bankrotiral, so krive nasedle naložbe na Hrvaškem, v Srbiji in na Kosovu. Zaradi njih je Semenarna Ljubljana samo lani in v prvih treh mesecih letos ustvarila skoraj 14 milijonov evrov izgube, že prihodnji teden pa bo skupščina odločala o vložitvi odškodninskih tožb proti prejšnjim vodilnim in članom nadzornega sveta.
Da bi družba preživela, je uprava pod vodstvom Boruta Mavsarja pripravila še vrsto drugih ukrepov. Med drugim bi reorganizirali poslovanje in ukinili neprofitne dejavnosti, za hčerinska podjetja v tujini pa do konca letošnjega leta našli strateškega partnerja. Hkrati se z bankami kot ločitvenimi upnicami dogovarjajo o znižanju obrestne mere in dinamiki poplačil. Sredstva za poplačilo dobrih 15 milijonov evrov terjatev leta 2017 bi medtem dobili z dobički, ki bi jih ustvarili s poslovanjem, pa tudi s prodajo premoženja.
