Profesor Low upa, da bo njegova raziskava Hawkingu sčasoma omogočila in dovoljevala, da bo s svojimi možgani lahko "pisal“ besede, kar bi predstavljajo alternativo njegovemu trenutnemu sistemu govorjenja, ki se odziva na fizikovo premikanje lic. Low je dodal še, da bi inovacija preprečila tveganje za bolezen gibalnih nevronov, za katero že od mladih let trpi Hawking.

Zaznavanje gibov desne ličnice

Hawkingu so diagnozo bolezni gibalnih nevronov postavili leta 1963, v 80-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil sposoben z rahlim premikom enega od palcev uporabljati računalnik, s katerim je pisal stavke. Njegovo stanje se je z leti poslabšalo, zato so morali strokovnjaki nov način komuniciranja fizika s svetom – za pisanje je začel uporabljati sistem, ki zaznava gibanje njegove desne ličnice, kar mu omogoča senzor, pritrjen na njegova očala, ki meri spremembe v svetlobi.

Ker pa so njegovi obrazni živci vedno šibkejši, se je Hawkingova hitrost govora upočasnila na približno eno besedo na minuto, zaradi česar je željan učinkovite spremembe. Največji strah mnogih je namreč, da bi Hawking izgubil zmožnost komuniciranja s pomočjo gibanja telesa, s čimer bi bile njegove misli "ujete“ v telesu.

Snemanje električnih aktivnosti možganov

Lani je Hawking dovolil profesorju Lowu, da je s pomočjo naprave iBrain slikal njegove možgane. Fizik se sicer ne bo udeležil tiskovne konference v domačem Cambridgeu, kjer bo Low razkril svoje ugotovitve, ga pa, tako njegov tiskovni predstavnik, "vedno zanima podpora raziskav s pomočjo novih tehnologij, ki bi mu pomagale pri izboljšanju komuniciranja“.

In kaj je iBrain? To je naprava, ki se povezne na glavo, z njeno pomočjo pa prek snemanja električnih potencialov možganov s površinskimi elektrodami (EEG) beležijo možganske valove, torej prek skalpa "uporabnika“ snemajo električno aktivnost možganov, podatke pa prenesejo na računalnik.

Bolj kot ste oddaljeni od možganov, več visokih frekvenc izgubite

Low je oblikoval programsko opremo, s katero lahko analizira podatke in odkrije visoko frenkvenčne signale, ki so se zaradi lobanje pred tem izgubili. "Primerjali bi lahko s tem, ko zapustite koncertno dvorano, v kateri igra več inštrumentov. Ko se oddaljujete od nje, sčasoma ne slišite več visokih frenkvenc violine in viole, še vedno pa slišite trombon in čelo. Torej, bolj oddaljeni kot ste od možganov, več visokih frekvenc izgubite. Mi pa smo jih našli in jih s pomočjo algoritmov zvabili nazaj, da jih lahko uporabimo,“ je s pomočjo glasbene analogije delovanje sistema pojasnil za BBC.

Ko je Hawking pomislil premik svojih okončin, je to spremljal signal, ki ga je iBrain lahko zaznal, ko se je njegov algoritem usmeril na EEG podatke. To bi lahko delovalo kot nekakšno stikalo, ki bi lahko proizvajalo govor, če bi na podoben sistem, ki ga uporabljajo za zaznavanje gibanja ličnice, zgradili most.

Tudi Intel pomaga Hawkingu

Seveda bo potrebnih še več raziskav, s katerimi bodo skušali ugotoviti, ali lahko oprema razloči med različnimi vrstami misli – na primer razmišljanjem o premiku leve roke ali desne noge. Če bi sistem to lahko zaznal, bi lahko Hawking uporabljal različne kombinacije, s katerimi bi ustvarjal različne vrste navideznih gibov, pospešil pa bi tudi hitrost izbire besed. Low bo več raziskav na tem področju naredil s pomočjo svojih pacientov v ZDA.

Ameriško podjetje Intel je januarja javnosti sporočilo, da je začelo raziskave na področju novega sistema komuniciranja za profesorja Hawkinga, ki je za pomoč prosil soustanovitelja Intela Grahama Moora. V podjetju skušajo razviti novo 3D programsko opremo za prepoznavanje obraznih gibov, s katero bi Hawking lahko pospešil hitrost pisanja.