To bo pomenilo dodaten hud udarec za velika slovenska podjetja, ki svoje izdelke večinoma izvažajo in s tem pomembno prispevajo h gospodarski rasti. Že zdaj namreč s težavo prihajajo do novih posojil, če že, pa so pogoji strožji (visoke obresti). Po podatkih iz letnega poročila Abanke za minulo leto so na udaru posojila, ki so skupno težka kar 1,73 milijarde evrov, predstavljajo pa več kot polovico celotnega njenega "podjetniškega portfelja". Spomnimo sicer, da se je Abanka že z lani jeseni sprejeto strategijo podala na lov za malimi in srednje velikimi podjetji.

Uprava Abanke, ki jo sestavljata predsednik Jože Lenič in član Igor Stebernak, sicer napoveduje, da bodo zaradi novih oslabitev in rezervacij tudi letos poslovali z izgubo. Če so jih predlani pestili stečaji družb Prevent Global, Vegrad, Gradis Celje in drugih, v katerih so nasedli s posojili v vrednosti "le" nekaj deset milijonov evrov, pa je lani sledil velik šok. Ne le stečaji družb SCT, Viator & Vektor Logistika in Alpos, ki jim dolgujejo več kot 60 milijonov evrov. Podrl se je "cerkveni" poslovni imperij, v katerem je Abanka obtičala z več kot 130 milijoni evrov.

Prav zaradi nasedlih posojil in posledične izgube Abanka, tako kot NLB in NKBM, potrebuje svež kapital. Prvi krog 50-milijonske dokapitalizacije, v katerem bodo sodelovali obstoječi lastniki, bi se moral končati že konec meseca, vendar poznavalci razmer ne izključujejo možnosti, da bo postopek preložen za nekaj tednov.

Za sodelovanje pri dokapitalizaciji si ob Zavarovalnici Triglav in Gorenjski banki prizadevajo tudi v Savi, kjer pa še niso uspeli zbrati sredstev za vplačilo novih delnic. Blok državnih lastnikov naj bi si sicer prizadeval, da bi že v prvem krogu dokapitalizacije svoje lastništvo znižal pod prevzemni prag. S tem bi državni lastniki še pred začetkom drugega kroga dokapitalizacije pridobili nazaj glasovalne pravice, ki jim jih je ATVP odvzela konec leta 2010.

Če bi v prvem krogu dokapitalizacije povečali svoje lastništvo v Abanki, bi morali namreč objaviti prevzem po ceni okoli 45 evrov, po kolikor je Luka Koper na vrhu borzne evforije kupovala delnice Abanke in izzvala posredovanje ATVP. Če bi blok državnih lastnikov pustil, da mu delež pade pod prevzemni prag, v drugem krogu pa bi svoje lastništvo znova povečal nad prevzemni prag, bi lahko prevzem na drugi strani izpeljal po ceni sedem evrov za delnico. Toliko bo namreč znašala dokapitalizacijska cena delnice.

Kateri od državnih lastnikov ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji Abanke, še ni znano, po neuradnih informacijah pa bo to Hit. Ob tem dodajmo, da ima novogoriška družba delnice Abanke v svojih bilancah vrednotene med 25 in 30 evri. Če bi vplačala nove delnice, bi morala opraviti za več kot devet milijonov evrov slabitev, kar bi družbo znova pahnilo v izgubo.