Sedem razrezanih dokumentov o skrajnežih v Turingiji
Parlamentarna preiskava je pretekli teden razkrila, da je visok uslužbenec obveščevalne službe, ki je bil zaposlen v uradu za nadzor skrajne desnice v Kölnu, razrezal in uničil sedem dokumentov. Ti so se nanašali na skrivno operacijo proti desničarski skupini v deželi Turingija, pri kateri je tajna služba novačila ovaduhe, iz nje pa je kasneje izšla NSU. Uslužbenec je dokumente uničil 11. novembra, torej le dan zatem, ko je nepričakovano prišlo na dan početje skupine NSU in ko je preiskavo prevzelo zvezno tožilstvo ter zahtevalo vso dokumentacijo o članih NSU. Agenti urada v Kölnu naj bi iz svojih poročil tudi namenoma izpuščali pomembne podatke o nadzorovanju oseb, domnevno zaradi operativnih razlogov. Vse to je povzročilo ugibanja, da tajna služba prikriva resnico in da so bili v dokumenti podatki plačanih ovaduhov o Nacionalsocialističnem podzemlju, za katere služba ni želela, da pridejo na dan. Obenem nemški časniki nadalje razkrivajo, da je italijanska tajna služba AISI leta 2003 opozarjala nemške kolege na evropsko srečanje neonacistov v Belgiji, kjer so govorili tudi o napadih na osebe in podjetja v Italiji in Nemčiji, ki jih vodijo Neevropejci. To je bilo prav v času, ko je NSU napade že izvajala, a je policija žrtve uradno pripisovala obračunom v podzemlju.
Novembra lani je policija med preiskavo bančnega ropa v mestu Eisenach v zažganem avtodomu našla moška, ki sta očitno storila samomor. Našli pa so tudi DVD, na katerem sta 38-letni Uwe Mundlos in 34-letni Uwe Böhnhardt, priznala, da sta člana NSU in da sta med letoma 2000 in 2006 sodelovala pri umorih devetih priseljencev, ki so jih mediji poimenovali "kebab umori". Šlo je namreč za majhne podjetnike in ulične prebivalce, med drugim lastnike stojnic s kebabom. Nekateri umori so bili tudi posneti. Na posnetku je bilo tudi priznanje umora 22-letne nemške policistke leta 2007, ki so jo ustrelili v obraz med malico, in bombnega napada v Kölnu leta 2004, v katerem je bilo ubitih 22 ljudi. Skupina je zagrešila tudi številne bančne rope, s čimer je financirala svoje delovanje. Policija je za umore devetih priseljencev uradno ocenjevala, da so posledica mafijskega izsiljevanja.
Odkritje je Nemčijo, ki ohranja močan zgodovinski spomin, dvignilo na noge. Po ocenah je šlo za najhujša dejanja neonacistov v Nemčiji po drugi svetovni vojni. Kanclerka Angela Merkel se je opravičila svojcem žrtev, notranje ministrstvo je uvedlo preiskavo vseh nepojasnjenih nasilnih dejanj od leta 1998, v zraku pa je obviselo vprašanje, kako je skupina lahko tako dolgo časa ostala neodkrita.
Turčija kritična: Nemčija je bila slepa
Najmanj eno članico Nacionalsocialističnega podzemlja so lani novembra prijeli. To je bila 36-letna Beate Zschäpe, ki je živela skupaj z omenjenima moškima in se je policiji predala sama. Posebej zanjo so nemški mediji ugibali, ali ni bila na plačilnem spisku nemške obveščevalne službe in prav o njej naj bi govorili uničeni dokumenti. Zschäpejeva je v priporu in čaka na sojenje.
Triinšestdesetletni Fromm sam sicer ni neposredno odgovoren za uničenje dokumentov, ampak odhaja zaradi početja svojih podrejenih. "Uničenje je povzročilo strašansko škodo ugledu službe," je rekel Fromm, ki bo s položaja po dvanajstih letih odšel konec julija. Uradno ni odstopil, ampak so mu odobrili predčasno upokojitev. Pred tem je januarja izgubil službo vodja oddelka obveščevalne službe za boj proti desničarskim skrajnežem.
Že jutri bo Fromm tudi pričal pred parlamentarno preiskavo. Njen osnovni namen je dati smernice za učinkovitejši boj proti desničarskim skrajnežem. V Nemčiji imajo zapleten sistem medsebojnega nadzora različnih služb, obenem pa rivalstvo med njimi ovira učinkovitejše kroženje informacij. Levica je od vlade že zahtevala temeljito reformo obveščevalnih služb, do Nemčije pa je bila kritična tudi Turčija. Berlinu očita, da je bil očitno "slep", da ni uvidel odgovornosti desničarskih skrajnežev za napade. ba, agencije
