Simbolni trenutek razglasitve
"Po mnogih letih pravnih bitk, domačih in na mednarodni ravni, se bo zgodba končno zaključila," je za Dnevnik povedal odvetnik izbrisanih dr. Andrea Saccucci. "Upam, da bo sodba izbrisanim odtehtala škodo, ki so jo utrpeli v teh dvajsetih letih. Ne gre le za teh deset, ki so sprožili tožbo v Strasbourgu, temveč za vse izbrisane." Natančnega števila pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije, ki so bili 26. februarja 1992 tajno in nezakonito izbrisani iz državnega registra stalnih prebivalcev, kar je pomenilo tudi izgubo vseh socialnih in ekonomskih pravic, danes ni mogoče ugotoviti. Gotovo pa je, da jih je bilo več kot dvajset tisoč. "Težko je napovedati izid sodbe vnaprej," pravi Saccucci. "Lahko pa je predvideti, da bo, če bo sodba pozitivna, to prelomna točka v življenju izbrisanih. Povrnila jim bo človeško dostojanstvo, ki jim je bilo pred mnogimi leti odvzeto." Andrea Saccucci, profesor prava človekovih pravic na različnih univerzah, je zaposlen v rimski odvetniški pisarni Lana-Lagostena Bassi. Primer je s kolegi prevzel leta 2006, ker gre po njegovem prepričanju za kršitev, ki ji v Evropi ni para. Zato tudi izbrisane zastopajo pro bono, brez plačila.
"Trenutek razglasitve sodbe je simbolnega pomena: razglašena bo ob 21. obletnici osamosvojitve Slovenije in v letu, ko obeležujemo dvajset let izbrisa," je povedala predstavnica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon. Mirovni inštitut je obenem z ljubljanskim Pravno-informacijskim centrom v primer vključen kot "tretja stranka", svetovalec izbrisanih. Kogovšek-Šalamonova je ocenila, da bo sodišče na višji stopnji najverjetneje odločalo tudi o splošni (zakonodajni) ureditvi glede izbrisanih v Sloveniji. "Sodišče je že na prvi stopnji govorilo o splošnih ukrepih (izdaji dopolnilnih odločb, op. p.), ki so se nanašali na popravo krivic vsem izbrisanim. Nekaj se bo govorilo na temo zakonodaje zagotovo tudi tokrat," pravi avtorica pravniškega doktorata o izbrisu. "Če bo sodba pozitivna, bo pozitivna za vse izbrisane. Če bo negativna, pa bodo nastale težave za tiste izbrisane, ki si tudi po novem zakonu o izbrisanih (iz leta 2010, op. p.) ne morejo urediti statusa."
Zakon o izbrisanih slab
Odvetnik Saccucci opozarja, da tudi novi zakon ni omogočil sistematične poprave krivic. "Petdeset odstotkov prošenj za povrnitev statusa še vedno zavrnejo. Prav tako v novi zakonodaji ni nobene možnosti za povrnitev škode zaradi deportacij, izločenosti iz šolskega sistema, izgube dela, zdravstvenega in socialnega zavarovanja." Na vse to sta Slovenijo opozorila tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice ter odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije. Saccucci pa je potrdil prepričanje, da bo sodišče, če bo izbrisanim pritrdilo, gotovo odločalo tudi o odškodninah.
Kot je bilo mogoče razbrati iz prve sodbe, zahtevki za povrnitev materialne škode pri posameznih izbrisanih, ki so trpeli dolgoletno kršenje človekovih pravic, dosegajo nekaj deset tisoč evrov. Zahtevki za nematerialno škodo so tudi višji. Sodišče v Strasbourgu sicer v večini primerov dosoja relativno nizke zneske odškodnin: po navadi ne presežejo nekaj tisoč oziroma - v najhujših primerih, kot je denimo mučenje - nekaj deset tisoč evrov.
