Minister je na današnji novinarski konferenci poudaril, da vladne smernice reforme trga dela predvidevajo širše spremembe delovnopravne zakonodaje, med drugim povsem nov zakon o delovnih razmerjih.

Najbolj nujno se mu zdi odpraviti dualizem oz. segmentacijo na trgu dela. Kot je dejal, je delež začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v starostni skupini med 15 in 64 let v Sloveniji nad povprečjem EU že od leta 2002, pri tem pa posebej izstopa najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi.

Vzroki za takšno segmentacijo po njegovih besedah ležijo v širokem razponu možnih razlogov za sklenitev pogodbe za določen čas in visokem indeksu varovanja zaposlitve za nedoločen čas. Ministrstvo želi ta problem rešiti z vpeljavo koncepta enotne pogodbe za nedoločen čas.

Pogodba, ki predvideva tri obdobja

Pogodba predvideva tri obdobja. V okviru prvega, poskusnega obdobja, ki bi po predlogu vlade trajalo pet mesecev, bi imel delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga, tako kot za zaposlene za določen čas velja tudi danes.

Sledilo bi prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec v tej fazi delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi, medtem ko po veljavni zakonodaji pri zaposlitvah za določen čas to ni potrebno, je izpostavil Vizjak. Poleg tega zaposlenemu v času prilagajanja že pripadajo vse pravice z naslova delovnega razmerja.

V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi - tako kot v prilagoditvenem obdobju - v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi veljalo več poenostavitev formalnosti.

Pomoč na vrtu

Ministrstvo je sicer kot izjemi zunaj enotne pogodbe za nedoločen čas predvidelo pogodbo za določen čas za tiste, ki so vezani na mandat oz. neko obdobje (funkcionarji, direktorji, tisti, ki opravljajo javna dela), ter pogodbo za občasna in začasna dela, ki se lahko sklene za vsa dela, ki se ne opravljajo na sistematiziranih delovnih mestih, pri čemer posredovanje dela lahko poteka le prek zavoda za zaposlovanje. Kot primer za to je Vizjak navedel pomoč na vrtu. Dodal je, da bi to zmanjšalo obseg dela na črno in sive ekonomije.

Med poenostavitvenimi postopki sklepanja in odpovedi pogodb o zaposlitvi je izpostavil, da ne predvidevajo bolj svobodnega odpuščanja. "Mi ne širimo vsebinskih razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Ti ostajajo, kakršni so bili," je zatrdil in dodal, da jih zanima zgolj potek postopka.

Če bi prišlo do prekinitve delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, ministrstvo predlaga institut poravnave in upravičenost delavca do nadomestila za brezposelnost. Delavec bi se imel možnost poravnati z določeno odškodnino in priti do nadomestila, kar trenutno ni mogoče, če bi vztrajal, da ni kriv, a tega ne bi dokazal, pa bi pravico do nadomestila izgubil, je povedal Vizjak.

V zvezi z odpovednimi roki se na vladnem resorju za delo zavzemajo, da bi se delavci na zavod za zaposlovanje prijavili takoj po njihovi sprožitvi. V tem času tako ne bi le delali, temveč bi bili že tudi aktivni iskalci zaposlitve.

Sklad za odpravnine po avstrijskem vzoru

Minister upa tudi na ustanovitev sklada za odpravnine po avstrijskem vzoru. V sklad bi po 0,58-odstotni prispevni stopnji vplačevali delodajalci, je pojasnil. Delavci bi imeli po njegovih besedah ves čas pregled nad tem denarjem, saj bi se sredstva beležila na njihovih individualnih računih.

Na ta način bi odpravnino zaposleni zagotovo prejeli tudi v primeru stečaja podjetja, medtem ko je danes lahko ne. Če bi nekdo takoj našel drugo zaposlitev, se odpravnina ne bi izplačala, če je ne bi prejel v času celotne delovne aktivnosti, pa bi se ta sredstva kot bonus prenesla v pokojninski sistem.

Ministrstvo je sicer predvidelo prilagoditev delovne zakonodaje trendu staranja delovne sile. Skladno s tem bi se delavcem, ki jim za starostno upokojitev manjka do pet let starosti in do pet let pokojninske dobe, zagotovilo posebno varstvo pred odpovedjo.

Predlagane spremembe se med drugim nanašajo še na odmor med delovnim časom. "Predlagamo, da se določi, da se odmor med delom ne šteje v delovni čas in da se glede plačila tega odmora delodajalec in delavec dogovorita v kolektivni pogodbi," je povedal Vizjak. Dodal je, da to ne pomeni, da bi v praksi prišlo do sprememb.

Po ministrovih besedah pričakujejo, da bodo socialni partnerji reformi trga dela v naslednjih mesecih posvetili veliko razprave in da bodo jeseni, ko se bodo dogovorili okoli ključnih izhodišč, že lahko iskali bolj konkretne rešitve v obliki členov zakona.