Vsi, s predsednikom senata, okrožnim sodnikom Gorazdom Fabjančičem na čelu, pa se zavedajo enega: če sodbe ne bo do konca novembra, bodo morali obtožence, tudi domnevnega vodjo slovenskega dela mednarodne mamilarske združbe Dragana Tošića, izpustiti iz pripora. Kar pomeni, da se za njimi lahko izgubi vsaka sled. Na naše vprašanje, kaj se bo zgodilo, če novembra sojenje ne bo končano, nam je Tanja Glogovčan z ljubljanskega okrožnega sodišča odgovorila, da bo sodnik Fabjančič postopek zagotovo vodil tako, da do česa takega ne bo prišlo.
Obremenilno pričanje italijanskega policista
Sojenje, ki se je začelo 10. maja lani, je sprva potekalo dvakrat na teden, pozneje pa večinoma enkrat na teden. Gre za prednostno zadevo, saj je v "pravem" priporu devet obtožencev, v hišnem so trije, pet pa se jih zagovarja s prostosti. Doslej so zaslišali deset prič, načrtujejo pa, da bodo povabili še dve. Največ časa so doslej namenili branju gore listin, ki so se nabrale v sodnem spisu, in poslušanju prisluhov. Najbolj odmevno pa je bilo zaslišanje italijanskega preiskovalca, ki je vodil operacijo Loptice (žogice, op.p.). Gre za preiskavo italijanskih organov pregona, ki se je ukvarjala s preprodajo kokaina in katere del naj bi bila tudi sedemnajsterica iz Balkanskega bojevnika. Operacijo Loptice so Italijani (sicer ne najbolj posrečeno) poimenovali po gumijastih barvnih balonih, v katerih so prekupčevalci hranili drogo ter jo tako zaščitili pred vodo in vlago. Policista so na sodišče povabili na predlog obrambe, zanimala jih je le neka manjša podrobnost, a se je tako na široko in obremenilno razgovoril o kriminalni dejavnosti "slovenskih" obtožencev, da je po njegovem zaslišanju obrambo pošteno bolela glava.
Čakajo na srbsko in italijansko dokumentacijo
Sicer pa zagovorniki že od prve obravnave poskušajo primer "sesuti" s trditvami, da so dokazi v sodnem spisu, še posebno tisti, ki so jih dobili od varnostnih organov Italije in Srbije, pridobljeni na nezakonit način oziroma s kršitvijo naše ustave, zakona o kazenskem postopku ter človekovih pravic in svoboščin. Obramba trdi, da jih je treba izločiti, prav tako pa tudi vse tiste dokaze, ki so bili pridobljeni na njihovi osnovi. Če bi se to res zgodilo, v spisu za obtožene pravzaprav ne bi ostalo nič obremenjujočega. Sodni senat se je odločil, da bo to preveril, tu pa se je zataknilo. Glogovčanova je sporočila, da dokumentacijo, ki jo je zahtevalo od Srbije, naše sodišče še čaka, Italijani pa so en del poslali, preostanka pa še ne. Dokler ne bodo dobili vsega, o zahtevah o izločitvi dokazov ni mogoče odločiti. Kar pomeni, da tudi sodba prej ni mogoča. Res je sicer šele junij, a tudi november, ko bosta minili dve leti od vložitve obtožnice in bodo morali obtožene izpustiti iz pripora, če sodbe še ne bo, bo kaj hitro naokoli.
