Okrožni državni tožilstvi v Ljubljani in Novi Gorici sta tako pred dnevi v celoti umaknili obtožnici zoper Severja in Janežiča, ki sta ju vložili leta 2008. Pri tem sta kot ključni razlog navedli spremembo kazenske zakonodaje. Kaznivega dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, ki sta ga tožilstvi očitali Severju in Janežiču, novi kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati pred štirimi leti, namreč ne pozna. Čeprav so ga njegovi pripravljalci nadomestili z enotnim kaznivim dejanjem lažnega stečaja, bi moralo tožilstvo Severju in Janežiču v nadaljnjem postopku dokazati direktni naklep pri povzročitvi stečaja HKS Sicure in Soče. Ker mu to ni uspelo, sta posledično v celoti "padli" tudi obtožbi zoper Severja in Janežiča. Pri tem ostaja odprto vprašanje, zakaj je tožilstvo skoraj štiri leta vztrajalo pri dokazovanju kaznivega dejanja, ki ga že konec leta 2008 ni bilo več v kazenski zakonodaji, in še celo leto najemalo sodnega izvedenca (več o tem v okvirju).
Luknje v zakonih Severju omogočile nov začetek
"Padec" kazenskega pregona zoper Severja simbolizira desetletje trajajoči neuspešen boj več kot 400 varčevalcev HKS Sicure za svoj denar. Ti so v stečaju, ki se je končal pred nekaj meseci, skupaj prijavili za 5,8 milijona evrov terjatev, po desetih letih pa iz stečajne mase dobili približno tretjino njihove nominalne vrednosti. Čeprav je Sever HKS Sicuro spravil na kolena z nenamenskim, 8,3 milijona evrov vrednim posojilom družbi Perne Julijana, mu tega denarja zelo verjetno nikoli ne bo treba vrniti. Četudi mu je sodišče v civilnem postopku, ki ga je sprožila HKS Sicura, določilo plačilo milijonske odškodnine, se je tej izognil s pravočasno razglasitvijo osebnega stečaja. V njej je sodišče zaprosil za odpust obveznosti, ki bi ga lahko njegovi upniki ali upravitelj osebnega stečaja po veljavni insolvenčni zakonodaji (ZFPPIPP) z ugovorom preprečili le, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.
Sever, ki si je poslovno ime ustvaril v času vzpona postojnskega Optimizma v začetku devetdesetih let, se je po naših informacijah tudi v zadnjih letih ukvarjal s podjetništvom. Kot poslovodja danes izbrisane družbe IBAS si je konec leta 2010 "prislužil" kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije pri nakupu računalniške opreme (vložilo jo je podjetje TSE), ki jo je tožilstvo nekaj mesecev kasneje zavrglo.
Tudi sicer je šlo Severju močno na roko neverjetno počasno delovanje (pravo)sodnih mlinov v stečaju HKS Sicura. Spomnimo, njeni upniki so prve ovadbe zoper Severja vložili že konec leta 2002, leto dni kasneje pa je to storila tudi Banka Slovenije, ki so ji upniki v kasnejši tožbi neuspešno očitali, da je bila s protipravnimi ravnanji in opustitvijo celovitega bonitetnega nadzora prva v vrsti odgovornih za propad najbolj znane HKS. Potem ko je preiskovalni sodnik leta 2005 sprejel sklep o uvedbi sodne preiskave zoper Severja, so do vložitve obtožnice minila še tri leta. Kot smo že poročali, se je nerazumljivo dolgo, skoraj dve leti, vlekla tudi sodna preiskava zoper stečajnega upravitelja HKS Sicure Braneta Goršeta, zoper katerega je specializirano državno tožilstvo zaradi sporne preprodaje terjatev iz leta 2004 (!) pred dnevi vložilo obtožnico.
Tožilstvo zdaj krivdo za zastoj vali tudi na Goršeta
Severju je tožilstvo v obtožnici očitalo še več drugih kaznivih dejanj: zlorabo položaja, oškodovanje upnikov in preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji. A pri tem je prav dejstvo, da bi omenjena kazniva dejanja v nadaljnjem postopku absolutno zastarala, navedlo kot enega od razlogov za opustitev kazenskega pregona. Kot "pomembni okoliščini, ki sta nedvomno tudi prispevali k neuspešnemu zaključku zoper Andreja Severja", pa je tožilstvo navedlo tudi "nedokončana stečajna postopka zoper HKS Sicura in njeno ustanoviteljico Zadrugo S, čeprav je od začetka obeh preteklo že desetletje" in pravnomočno uvedeni kazenski postopek zoper Goršeta.
Zakaj je tožilstvo kot razlog za desetletni neuspešni pregon Severjevih domnevnih kaznivih dejanj, ki so privedla do stečaja HKS Sicura, navedlo tudi dejstvo, da se je stečaj vlekel skoraj desetletje, ni najbolj jasno. V vsakem primeru se je ena od bolj krutih tranzicijskih zgodb, ki vleče korenine še iz postojnskega Optimizma (ustanovitelja Sic Investa, predhodnika HKS Sicura), končala na sebi lasten način: z opeharjenimi upniki in brez sodnega epiloga.
primoz.cirman@dnevnik.si
