To je ena pozitivnih novic na konferenci 20 let po zemeljskem vrhu v istem mestu, ki se danes še bolj kot pred dvema desetletjema utaplja v nesnagi in onesnaženosti. Podobno tudi ves svet. Tiskovna agencija AP poroča, da so se povprečne temperature od leta 1992 povišale za 0,32 stopinje Celzija. V zraku je za 10 odstotkov več ogljikovega dioksida, gozdov pa je za 300 milijonov hektarjev manj. Naravne nesreče so v 20 letih pobile 1,3 milijona ljudi in povzročile za 2000 milijard dolarjev materialne škode.

V podobnem stanju je tudi mesto, ki gosti konferenco. Tiskovna agencija AP poroča, da obiskovalce že na letališču pričaka smrad iz odplak v zalivu, kanali po mestu so polni plastičnih steklenic, po cestah ležijo veliki odpadki, promet je nemogoč in zadušljiv. Od zemeljskega vrha pred 20 leti je mesto postavilo sedem čistilnih naprav za vodo, od katerih s delno kapaciteto delujejo le tri.

Ne sme se zapraviti priložnosti

"Ne smemo zapraviti priložnosti," je ob otvoritvi konference udeležence pozval generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in dodal, da čas ni na strani človeštva. Dramatičen poziv k ukrepanju je udeležencem, med katerimi je 86 predsednikov držav in vlad, naslovila 17-letnica iz Nove Zelandije Brittany Trilford, zmagovalka video natečaja za mlade. Udeleženci so kasneje slišali tudi sporočilo iz Mednarodne vesoljske postaje (ISS).

Konferenca se je začela s prikazom filma "Dobrodošli v antropocen", ki prikazuje dramatične spremembe v okolju od industrijske revolucije naprej. Film ni laskav, kot tudi niso izjave okoljevarstvenih organizacij glede sklepnega dokumenta konference na 53 straneh, ki bo uradno potrjen v petek, čeprav je že dogovorjen.

Politični direktor organizacije Greenpeace International Daniel Mittler je v Riu povedal, da deklaracija ponuja skupno vizijo nedejavnosti in uničevanja okolja. Direktor za politiko in kampanje pri organizaciji Prijatelji zemlje Craig Bennett pa je sklepni dokument označil za mlačni zmazek, ki dokazuje, da vrh v Riu ni sposoben rešiti nujnih problemov.

Deklaracija ne ponuja podrobnosti ali urnika

Deklaracija med drugim poziva k nujnemu ukrepanju za trajnostno proizvodnjo ter porabo, ne ponuja pa podrobnosti ali urnika. Mednarodni igralci se še niso uspeli dogovoriti o tako imenovanih "trajnostnih razvojnih ciljih", ki bodo nadomestili razvojne cilje iz Deklaracije tisočletja za zmanjšanje revščine, sprejete na sedežu ZN v New Yorku ob prehodu v sedanje tisočletje.

Poziva se k začetku procesa za določitev ciljev trajnostnega razvoja, k procesu ugotavljanja, kako lahko zelena ekonomija pomaga, k utrditvi Programa ZN za okolje (Unep), strategiji za financiranje trajnostnega razvoja, k spolni enakopravnosti in podobno.

Na pomoč so priskočile banke, ki so se zavezale, da bodo v naslednjih 10 letih za financiranje trajnostnega transportnega sistema po svetu namenile 175 milijard dolarjev. Sodeluje osem razvojnih bank, med njimi Svetovna banka, Afriška razvojna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter druge.

Eden največjih onesnaževalcev transport

Transport je eden največjih onesnaževalcev okolja s toplogrednimi plini, ki vplivajo na segrevanje ozračja, zaradi vse večje selitve svetovnega prebivalstva v mesta pa se bo problem z leti le povečeval. V naslednjih 20 letih naj bi se v mesta preselila še dodatna milijarda ljudi.

Konference se iz Slovenije udeležuje minister za kmetijstvo Franc Bogovič, skupaj z državnim sekretarjem na ministrstvu za zunanje zadeve Božom Cerarjem. Cerar bo danes nastopil na okrogli mizi o pogledih naprej pri uresničevanju pričakovanih izidov konference. Slovensko ekipo dopolnjuje evropski komisar za okolje Janez Potočnik, od nevladnih organizacij pa je tam med drugimi vodja programa Energija pri društvu Focus Tomislav Tkalec.

Namen letošnje konference je obnova političnih zavez za trajnostni razvoj, pregled uresničevanja dosedanjih zavez ter razprave o novih izzivih trajnostnega razvoja. Glavni temi konference sta zeleno gospodarstvo v kontekstu trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj.

Poleg glavnih tem konferenca naslavlja tudi širok spekter drugih izzivov, od prehranske varnosti do biotske raznovrstnosti, trajnostnega turizma in mobilnosti, zdravja, pravic žensk in otrok ter drugih.