Študija, ki so jo v okviru projekta Ljubljana, pametno mesto, pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL) in družbo Siemens Slovenija, je pokazala, da lahko MOL doseže cilj trajnostne odličnosti na področju okoljske učinkovitosti.
Po besedah Meršeta študija proučuje dva ciljna scenarija. V prvem so zajeti ukrepi za 50-odstotno znižanje izpustov emisij ogljikovega dioksida do leta 2050. V drugem - v scenariju trajnostne odličnosti pa so zajeti tisti ukrepi, ki bi pripomogli k temu, da bi MOL do leta 2050 znižala emisije ogljikovega dioksida za 80 odstotkov, je pojasnil.
Mestna naselja in mesta odgovorna za 80 odstotkov stroškov za energijo
Merše je poudaril, da je energija visok strošek v proračunu katerekoli organizacije. Skupni letni strošek glede na skupno rabo primarne energije v Sloveniji je po njegovih besedah v letu 2008 znašal 1,95 milijarde evrov. Okoli 80 odstotkov energije so porabili v mestnih naseljih in v mestih, kar pomeni, da so mestna naselja in mesta odgovorna za 1,6 milijarde evrov stroškov za energijo, je pojasnil.
Merše je povedal, da bi z zmanjšanjem rabe energije za 20 odstotkov z izboljšanjem energetske učinkovitosti na ravni mestnih naselij in mest lahko na letni ravni prihranili okoli 312 milijonov evrov.
Po projekcijah Umarja cene energije do leta 2050 višje za več kot dvakrat
Temelji na projekcijah do leta 2030, ki so jih za predlog Nacionalnega energetskega programa leta 2006 pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), med drugim kažejo, da se bo slovensko gospodarstvo okrepilo, cene energije pa se bodo do leta 2050 povišale za več kot dvakrat.
Ob tem je Merše izpostavil, da bo izkoristek goriv z izboljševanjem tehnologij vedno večji. Po njegovih besedah se bo do leta 2020 povprečna specifična poraba vseh osebnih vozil glede na leto 2008 zmanjšala za 22 odstotkov.
Kot je povedal, je največji prihranek energije mogoče doseči z ukrepi na kotlih in soproizvodnjo toplote in električne energije. S temi ukrepi pa bi lahko v veliki meri nevtralizirali učinek prirasta porabe energije, ki je posledica rasti proizvodnje, je poudaril Merše.
Največ energije za ogrevanje in toplo vodo
Sicer se največji delež energije v gospodinjstvu porabi za ogrevanje in toplo vodo, sledi energija za gospodinjske aparate, je pojasnil. Merše je še dodal, da lahko MOL doseže ciljni scenarij in scenarij trajnostne odličnosti z ukrepom energetske obnove objektov, zamenjavo virov za ogrevanje, toplo vodo in kuhanje ter z izboljšanjem energetske učinkovitosti aparatov in razsvetljave.
Na predstavitvi so bili prisotni tudi župan MOL Zoran Janković, podžupan Janez Koželj in direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar.
