Siriza, zveza levičarskih strank, je skoraj s 27 odstotki dosegla drugo mesto za konservativno Novo Demokracijo, ki je tesno zmagala z 29,7 odstotka glasov. Njegova petčlanska družina že več kot mesec dni nima elektrike zato, ker preprosto niso zmogli plačati računa. Nujno mora nekje najti 400 evrov, da bo v njegovem stanovanju znova sijala luč. Tako on kot njegova žena sta že več kot dve leti brez službe, preživijo z občasnimi deli ali s pomočjo znancev ali cerkve. Od države pomoči ni pričakovati.
Zmaga konservativcev pod vodstvom Antonia Samarasa, ki bo po vsej verjetnosti s pomočjo socialistov iz Pasoka in s podporo demokratične levice (DIMAR) v prihodnjih dneh sestavila vlado, pomeni za Giorgiosa nič več kot to, da se bo v Grčiji nadaljevala koruptivna politika, ki je državo pripeljala v položaj, v katerem je danes.
Nobeden od politikov ni kaznovan za napake
"Nobeden od politikov, ki so bili znova izvoljeni, ni kaznovan za škandale in napake, ki so Grčijo pahnili v propad. Moje edino upanje je, da bo Siriza močna opozicija, ki ne bo dopustila, da nas bodo obremenili še z nadaljnjimi varčevalnimi ukrepi," pravi Giorgios.
Toda finančni ministri Evropske unije od Grčije pričakujejo vse kaj drugega. Predvsem to, da bodo Grki nadaljevali dogovorjene varčevalne in reformne ukrepe. To je v svoji izjavi za medije sporočil šef evrske skupine Jean Claude Juncker. Edino, o čemer so se še pripravljeni pogajati, so časovni roki. Nemški finančni minister Wolfgang Schauble je rahlo prednost grških zagovornikov evra označil kot votum za naklonjenost Grkov nujnim reformam. "Skupaj z Grčijo dogovorjen program ima le en cilj, Grčijo pripeljati nazaj na pot gospodarske uspešnosti in stabilnosti," je v Berlinu dejal Schauble. Izrecna želja Grkov, da ostanejo v evroskupini, je bila pri teh volitvah prevladujoča, v javnomnenjskih raziskavah se je večina Grkov kljub vsemu opredelila za to, da ostanejo v evrskem območju. Volilci so tako imenovanim sistemskim močem zaupali še eno priložnost in še nekaj časa. Svojega stika z Evropo in njenimi institucijami še nočejo izgubiti.
Aleksis Cipras in njegova stranka Siriza sta to željo grških volilcev podcenjevala in ji niso pripisala dovolj pomena. Predvsem želja ostati v evrskem območju je opredelila te volitve, piše levo liberalni spletni časopis To Vima.
Faih, 21-letna študentka psihologije, poskuša razložiti, zakaj se je na volitvah odločila za Novo Demokracijo: "Volila sem stranko, ki se je opredelila za Evropo. Ostati moramo njen del, zato, ker veliko dajemo in lahko od nje veliko dobimo." Poleg nje sedi Nikos, 35-letni bančni uslužbenec. Grexit je beseda, ki mu ne pusti spati že več noči. Strah pred nenadzorovanim izstopom Grčije iz evrskega prostora in grozovit beg kapitala iz bank je njegova nočna mora, skrbi ga za gospodarski položaj helenske republike. Kljub temu je volil Sirizo. Saj ni povsem prepričan o njihovih receptih za izhod iz krize. "V bistvu ni nobene stranke, ki bi mi dala občutek, da ima pravo rešitev," pravi Nikos.
Nevaren porast fašizma
Še posebej slabo se je tokrat izkazala komunistična stranka, ki je s 4,5 odstotka končala na sedmem mestu. Celo nacistični stranki Chrysi Avgi se je uspelo uvrstiti pred grškimi komunisti. Fašistom je uspelo ponoviti rezultat iz volitev v začetku maja in so s sedmimi odstotki vstopili v parlament. Skrajno desni pozivi fašistov imajo namreč v krizni Grčiji vse več pozornih poslušalcev. V zadnji študiji makedonske univerze o vedenju volilcev v Atenah večina vprašanih trdi, da se boji ilegalnih priseljencev v Atenah. Vprašani prav tako zagotavljajo, da priseljenci škodijo gospodarstvu in kulturnemu življenju v Grčiji. K takšnemu prepričanju je zagotovo prispeval porast kriminalnih dejanj v okrožjih glavnega grškega mesta, v katera so po navedbah policije pogosto vpleteni priseljenci. Porast fašizma skoraj štiri desetletja po propadu vojaške hunte leta 1974 v Grčiji dobiva nevaren obseg.
Skupine ekstremistov skoraj vsak dan pri belem dnevu in na cesti napadajo begunce v grških mestih, v avtobusih, v podzemni železnici, z noži ali celo s posebej zato treniranimi psi. Deloma vdirajo celo v stanovanja migrantov. Kandidat stranke Chrysi Avgi je celo obljubil, da bo iz grških vrtcev izgnal otroke priseljencev. Tudi v bolnišnicah naj priseljenci ne bi smeli najti oskrbe. V zadnjem času so se neonacisti osredotočili tudi na politike iz levičarskega okolja.
Sedmega junija se je tiskovni predstavnik omenjene stranke Ilias Kassidiaris v televizijski oddaji poslanke komunistične stranke lotil s pestmi. "Prebutal bo tudi druge politike," so kasneje najavili njegovi somišljeniki v spletnih forumih. Predsednik Chrysi Avgi Nikolaos Mihaloliakos, ki je že lani kot član mestnega sveta v Atenah izzival svoje politične nasprotnike s Hitlerjevim pozdravom, je prejšnji teden na enem od predvolilnih zborovanj izjavil, da je Grčija svoje dobre čase doživela le v času diktature. "Crysi Avgi je prihodnost Grčije," je šef fašistične stranke komentiral nedeljski volilni rezultat in uspeh njegove stranke, takrat, ko so v Bruslju odpirali steklenice penečega vina, olajšani, ker so Atene na volitvah osvojili zagovorniki varčevalnih ukrepov iz Bruslja.
