King je zaradi majhnega ropa prestajal pogojno kazen, tisti večer pa je imel v sebi nedovoljeno količino alkohola. Ko so se štirje policisti približali avtomobilu, so naprej aretirali oba sopotnika. Rodney King je ostal v avtomobilu, ko pa je stopil ven, se je delal, kot da se mu je zmešalo. Policisti so ga spravili na tla in ga skušali vkleniti. Takrat je 190 centimetrov visoki King atletske postave vzrojil in se začel upirati. Skušal je zbežati v bližnji park. Štirje policisti so se ga lotili s palicami, ga brcali in ga umirjali z elektroparalizatorji.

Nočno nasilje policistov v soju žarometov njihovih avtomobilov je posnel neki videoamater. Lokalna, nato pa vse nacionalne mreže so posnetek vrtele dneve, tedne. Amerika se je začela spraševati o brutalnosti lastne policije.

Opustošenje Los Angelesa

Nekaj več kot leto dni kasneje je prvostopenjsko sodišče tri od štirih policistov oprostilo obtožb nasilja. O četrtem, ki je bil največji akter mrcvarjenja mladega temnopoltega Američana, se porota ni mogla zediniti. Odločitev sodišča je vnela Los Angeles. Predmestje velemesta je gorelo teden dni, po ulicah so med etničnimi manjšinami in policijo potekali poulični boji, v katerih je umrlo 53 oseb, 2000 pa jih je bilo ranjenih. Nemiri so se končali šele potem, ko je vlada na ulice poslala vojsko in marince. Požganih je bilo več kot 1100 poslopij, škode v mestu je bilo za milijardo dolarjev. Zaradi neredov je zvezno sodišče obnovilo sodni proces in policiste obtožilo kršenja človekovih pravic. Dva od štirih policistov sta bila obsojena na dve leti zapora, Kingu pa so izplačali 3,8 milijona dolarjev odškodnine.

Dvajset let kasneje je King o dogodku napisal knjigo. V intervjuju ob izidu njegovih spominov je za Los Angeles Times dejal, da je utrujen, da ljudje nanj gledajo, kot da je Malcolm X ali pa Luther King. "Ljudje so mi stalno govorili, da sem vzor, da naj ne zahajam v težave, svetovali so mi to in ono. Toda živeti tako, kot bi hoteli drugi, je zelo težko," je aprila dejal avtor knjige, v kateri se pritožuje, da so ga politiki iz zasvojenca z mamili in alkoholom hoteli spremeniti v borca za človekove pravice. King ni zdržal pritiska ali pa za novo vlogo ni bil dovolj pripravljen, izobražen. Velika vsota denarja, ki jo je dobil od sodišča, je kmalu izhlapela. Polovica je šla za branilce, ker so se procesi in pritožbe vlekli še dolga leta. Del denarja je porabil za to, da je materi kupil skromno hišo, sebi nekoliko večjo z bazenom. V njej je s svojo novo ženo poskušal zaživeti znova. V nedeljo ob pol šesti uri zjutraj je njegova nova družica poklicala reševalce. King je ležal v bazenu. Ni mu mogla pomagati, ker ne zna plavati. Uro kasneje je umrl v bolnišnici. Ob bazenu so ostali njegovi natikači.

Zahvaljujoč temu dogodku, čeprav proti volji Kinga, je Amerika drugačna, trdijo mnogi. Nasilje policije nad temnopoltimi prebivalci se je zmanjšalo, govorijo statistike. Nekateri celo trdijo, da brez Kinga Amerika danes ne bi imela temnopoltega predsednika. Kingova knjiga pa se konča z naslednjim stavkom: "Veš kaj? Ljudje bodo spoznali, kdo si, šele po tem, ko te ne bo več, ko boš umrl. Tudi čez sto let bodo ljudje še vedno govorili o tebi. To je zastrašujoče, toda istočasno je to blagoslov." Gre za preroške besede nekega policista v zaporu, v katerem je sedel King, ki se uresničujejo. V ZDA spet govorijo o njem.