Po vsem so Američani, samo po papirjih ne
Predsednikov ukrep ne pomeni legalizacije mladih in vseh drugih 11 milijonov ilegalnih priseljencev, o statusu katerih že nekaj let razpravlja ameriški kongres. "Po srcu, v mislih in na mnoge druge načine so to Američani. Edino, kar jim manjka, so dokumenti," je v Beli hiši dejal predsednik Obama, ko je naznanil svojo odločitev, s katero je iznad mladih ilegalnih, sicer pa integriranih prišlekov, odstranil senco deportacije.
Ameriški predsednik trdi, da se je izvršilne predsedniške oblasti poslužil zato, ker je kongres blokiral uzakonjenje tako imenovanega "dream acta", zakonodaje, s katero naj bi Amerika dokončno uredila problem ilegalnih prišlekov.
Predlog zakona, ki počiva v kongresu, je bil minulo pomlad v središču razprav volilne kampanje. Mitt Romney, republikanski predsedniški kandidat, je med razpravami z drugimi strankarskimi tekmeci do prišlekov zavzel izredno konzervativno stališče.
Bivši guverner Massachusettsa je denimo podprl izredno strogo protipriseljensko zakonodajo v državi Arizoni. Ta meji na Mehiko, od tam pa v Ameriko prestopa največ nezakonitih prišlekov. Parafrazirano se je Romneyjevo stališče v preteklih mesecih glasilo takole: z izredno strogimi ukrepi bomo ustvarili pogoje, da se bodo nezakoniti prišleki začeli sami vračati v svoje države. Inštituti za raziskave javnega mnenja so pred kratkim dejansko objavili podatke o tem, da so se mnogi Latinski Američani začeli vračati v domovino. Toda ne zaradi Romneyja, temveč zato, ker v ZDA manjka zaposlitev.
Romney popravlja napako
Seveda pa mnogi Latinski Američani, ki v ZDA ostajajo in volijo, niso bili veseli Romneyjevih besed. Zaradi tega republikanski predsedniški kandidat zdaj hiti spreminjati svoja stališča. Svetovalci so ga prepričali, da če hoče zmagati, mora pridobiti vsaj del špansko govorečega prebivalstva. Čeprav Romney še ni izbral svojega podpredsedniškega partnerja, pa mnogi napovedujejo, da bo to Marco Rubio, mladi republikanski senator iz Floride, ki je kot potomec kubanskih staršev med Latinski Američani izredno popularen.
Obama in njegov volilni štab sta zaradi tega ukrepala, še preden bi bilo prepozno. Kot je omenil neki politični opazovalec, je Obama z najnovejšim dekretom Romneyja ponovno za nekaj časa potisnil v kot. Dejansko med republikanci vre od jeze, saj jim po dekretu predsednika ne preostaja drugega, kot da Obami očitajo, da je potezo storil zgolj zaradi volitev. Dejansko. Predsednikov ukrep velja zgolj za tiste ilegalne prišleke, ki so v ZDA prišli stari manj kot 16 let, se izobrazili ali služili v ameriški vojski in so nekaznovani. Tem mladim ilegalnim prišlekom, starim manj kot 30 let, dekret ne podeljuje državljanstva, temveč pravico do zakonitega dovoljenja za delo, z njim pa odstranitev sence pregona. Med Latinskimi Američani je bila predsednikova odločitev izredno dobro sprejeta. Predsednik Obama, ki sicer velja za podpornika "dream acta", je v preteklih treh letih odredil izselitev več kot 1,1 milijona ilegalnih priseljencev.
