Obtožnica ju je bremenila protipravne prilastitve denarja in prirejanja uradnih listin, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora. Drugače povedano, gre za to, da naj bi med nadzorom prometa kršiteljem zaračunala določen znesek globe, po koncu pritožbenega roka pa naj bi na dokumentih spreminjala datume, popravljala zneske na nižjo vrednost in razliko spravila v svoj žep.

Oba obtožena sta jo na koncu odnesla s pogojno kaznijo. Žvar je dobil eno leto in šest mesecev, Kostevc pa sedem mesecev zapora, oba s preizkusno dobo treh let. Poleg tega morata v državno blagajno nakazati po 200 evrov nezakonito pridobljenega denarja ter poravnati sodne stroške.

Le določena mera malomarnosti?

"Nisem neumen, da bi zaradi 200 evrov postavil na kocko zaposlitev, kariero in varnost družine," je v svojem zagovoru poudaril oče treh mladoletnih otrok Jernej Žvar in se tako kot kolega Kostevc, s katerim je pogosto delal skupaj, izrekel za nedolžnega. Glede domnevnega ponarejanja plačilnih nalogov je dejal, da je pri tem šlo le za določeno mero malomarnosti, kakršna naj bi bila navzoča pri večjem številu policistov, ko dokumentov in denarja od "iztržka" na policijski postaji nadrejenim niso oddali isti dan, temveč kakšen dan pozneje.

Kot je pojasnil, so datume na nalogih celo na predlog nadrejenih v teh primerih popravljali zgolj zaradi tega, ker računalniški sistem vnos podatkov v nasprotnem primeru zavrača. "Že to, da sva bila od toliko kolegov z enakim načinom dela ovadena le midva, kaže zgolj na to, da naju nadrejeni niso marali in so se naju na tak način želeli znebiti," je še opozoril zgovorni Žvar. Svoje besede je podkrepil s podatkom, da danes na krški policiji ne dela več noben policist, ki leta 2009 ni bil povšeči vodstvu.

Sodnica prepričana o krivdi

Andreja Žvanut, tožilka z oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj uradnih oseb, je nasprotno menila, da je dokazov zoper njiju zadosti, pri čemer se je poleg materialnih dokazov oprla tudi na pričevanje prič, ki so skoraj vse po vrsti pri nas zaposleni državljani Bosne in Hercegovine in nekaterih drugih območij nekdanje Jugoslavije. Ti so med drugim navajali, da se je s policisti o višini kazni dalo pogajati. Gradbeni delavec Meho Hodžić, zadnja zaslišana priča, je denimo povedal, da so ga poleti 2009 na cesti med Krškim in Senovim ustavili trije policisti in mu očitali, da je bežal pred njimi, čeprav naj bi v resnici šlo le za to, da sprva ni vedel, da so utripajoče modre luči na policijskem vozilu za njim namenjene prav njemu. "Najprej so mi rekli, da bom zaradi bežanja moral plačati med 300 in 600 evri kazni. Ko sem jim dopovedal, da denarja nimam in da moram za tolikšno vsoto delati dva do tri mesece, sta mi napisala kazen 60 evrov, ker pri sebi nisem imel potnega lista," je pričal Hodžić, ki tako kot druga priča na včerajšnji razpravi Ramiz Papaj navzočih Žvara in Kostevca ni prepoznal oziroma se ni mogel spomniti, ali sta ga ustavila ravno onadva.

Ker so takšne in podobne primere opisale tudi nekatere druge, na predhodnih obravnavah zaslišane priče, je sodnica Marija Breznik ocenila, da o njuni krivdi ne gre dvomiti, in se odločila za že omenjeno sodbo. Odvetnika obtoženih, Drago Šribar in Klavdija Kerin, sta pred tem poudarjala, da zoper njuni stranki ni prav nobenega obremenilnega dokaza, zato sta zahtevala oprostitev. Na izrečeno kazen se bosta pritožila. Žvar in Kostevc sta se sicer zaradi po njunem neupravičene izgube zaposlitve pritožila tudi na delovno sodišče.