Banke pred grškimi volitvami v nizki preži
Splošno sprejeto dejstvo in pričakovanje, da bodo nedeljske volitve dale dokončni odgovor na vprašanje, ali bo Grčija ostala v območju evra ali pa bo izbrisana iz njegovega zemljevida, je pripeljalo vlagatelje in finančne trge v neznan teritorij. Strategija vlaganja v takšnih primerih je daleč od univerzalne, zaradi česar je trg dovzeten za močna in nepredvidljiva nihanja, kot je bila denimo 20-odstotna rast delnic grških bank ob objavi zmage Nove Demokracije v eni izmed javnomnenjskih raziskav. Mobilizacija v centralnih bankah, ki se bojijo, da bi "napačna" odločitev Grkov privedla do poglabljanja krize neslutenih razsežnosti ter povzročila popolno prekinitev stikov med finančnimi trgi in bankami, je tako v polnem teku. Angleška osrednja banka (BoE), ki zagotavlja bankam pod svojim okriljem likvidnost s 350 milijard funtov težkim programom kvantitativnega lajšanja (QE), je tako včeraj omogočila še dodatnih 100 milijard funtov poceni sredstev, s katerimi želi omejiti škodo v primeru grške tragedije. Tiskalne stroje pa ogreva tudi Mario Draghi, guverner Evropske centralne banke (ECB), ki naj bi po potrebi organiziral tretjo posojilno akcijo triletnih posojil (LTRO), s katero bo v bančni sistem načrpal tudi do 1000 milijard evrov. Draghi pri tem vse bolj na stežaj odpira vrata znižanju ključne obrestne mere v prihodnjem mesecu, saj "inflacija trenutno ni glavna nevarnost v območju evra, temveč so to visoka tveganja, povezana s stanjem izredne negotovosti."
Prava nevarnost je naval na banke
Harvardski profesor Neil Ferguson je prepričan, da bo prihodnji teden pomenil prelomnico v evropski dolžniški krizi. Napete odnose med Atenami in Berlinom je mogoče primerjati z merjenjem moči Rusije in ZDA v hladni vojni. "Priče smo finančni različici kubanske raketne krize, le da je prava raketa naval na banke," opozarja Ferguson ob poudarku, da zanj v celoti ne bi bili imuni niti mogočni Nemci. Grški varčevalci pridno praznijo svoje bančne račune, od začetka krize leta 2009 in do konca letošnjega aprila se je obseg depozitov pri grških bankah znižal za 72 milijard, na 165,9 milijarde evrov. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je samo v maju iz grških bank odteklo dodatnih osem milijard evrov, v juniju pa naj bi dnevno odtekalo kar okoli 500 milijonov evrov. Zmaga strogih levičarjev Sirize Aleksisa Ciprasa bi, kot posledica strahu pred izstopom iz območja evra in uvedbo drahme, odtekanje depozitov iz grških bank le še pospešila. Finančni pretres pa bi se po oceni nekaterih strokovnjakov lahko hitro razširil na banke preostalih južnoevropskih gospodarstev in zajel celotno evropsko gospodarstvo. Nemci se tega zavedajo in igrajo v resnici dvojno igro, saj morajo svojim volilcem govoriti nekaj, evropskim partnerjem pa nekaj povsem drugega.
Na poti do spremembe pogojev pomoči ali njenega tretjega paketa?
Neomajna drža Nemcev se lahko s tega vidika izkaže za nekoliko zlagano. Ob predpostavki, da nova grška vlada vendarle ne bo raztrgala podpisanih zavez, naj bi bila namreč Evropa pripravljena vsaj v nekaterih točkah popustiti. Ob nedavnem dogovoru o pomoči španskim bankam bi bili sicer pritiski preostalih prejemnic pomoči enostavno prehudi. Četudi bi Grčija uspešno prebrodila politično krizo, volitve pa dale pritrdilen odgovor za članstvo v območju evra, se ekonomske težave ne bodo končale. Zaskrbljujoči podatki iz gospodarstva namreč pomenijo, da bo Grčija po vsej verjetnosti kmalu zopet stala v vrsti za evropska sredstva. Visoka tveganja za uresničitev scenarija s tretjim paketom pomoči je pred nekaj meseci napovedovala že analiza trojke, z novo pa je postregel Inštitut za mednarodne finance (IIF). Ta ocenjuje, da bo Grčija v prihodnje potrebovala vsaj med 20 in 30 milijard evrov svežih sredstev, ter se hkrati zavzema za bolj ohlapne in manj ambiciozne varčevalne cilje za Grčijo s strani mednarodnih upnikov. To gre seveda zopet v nos zlasti Nemčiji, kdo bo v tej vojni živcev zmagal, pa bo pokazal čas. Če si seveda ne bomo že prej pogrizli vseh nohtov ob spremljanju grškega volilnega trilerja s primesmi epskega akcionerja in potencialno zgodovinskimi posledicami.
jan.bratanic@dnevnik.si
