Dva dni pred odločilnim drugim krogom predsedniških volitev je ustavno sodišče namreč de facto razveljavilo rezultate prvih parlamentarnih volitev po padcu Hosnija Mubaraka, na katerih so močno slavili zmerni islamisti Muslimanske bratovščine in salafisti. Edini demokratično izvoljeni organ je tako razpuščen. Hkrati je ustavno sodišče razveljavilo še aprila sprejeti zakon, ki je nekdanjim pripadnikom režima za deset let prepovedoval kandidaturo za javne funkcije. Ustavni sodniki so s temi odločitvami odvzeli volilno zmago Muslimanski bratovščini in zadnjemu premierju pod Mubarakom Ahmedu Šafiku omogočili, da s protikandidatom iz Muslimanske bratovščine Mohamedom Mursijem nadaljuje finiš predsedniške tekme. Njena legitimnost je zdaj pod velikim vprašajem. Egipt je včeraj deloval kot nokavtirani boksar, ki ga je doletel popolni protiudarec starega režima.

Muslimanska bratovščina zgrožena

Poslanci bodo zgolj po dveh mesecih dela morali izprazniti svoje klopi in pisarne, zakonodajna oblast pa je ponovno prešla na vladajočo vojaško hunto. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je zakonodaja, na osnovi katere so bile izvedene volitve, v nasprotju z ustavo. Nova volilna zakonodaja naj bi namreč onemogočala enakopravne možnosti vseh kandidatov za izvolitev. Dve tretjini parlamentarnih mest sta bili rezervirani izključno za politične stranke, preostala tretjina pa ni bila namenjena zgolj neodvisnim kandidatom, temveč so se lahko za ta mesta potegovali tudi pripadniki političnih strank. Prav takšna ureditev pa je bila po mnenju ustavnega sodišča protiustavna.

V prvem krogu izpadli predsedniški kandidat, priljubljeni zmerni islamist Moneim Abol Fotuh, je odločitev sodišča že označil kot "popolni (državno-sodni, op. a.) udar". V Muslimanski bratovščini, ki si je z morebitno zmago na predsedniških volitvah obetala popolno prevlado v egiptovskem političnem prostoru, prav tako niso skoparili z negativnimi ocenami. "Država se približuje temnemu tunelu. Novemu predsedniku namreč nasproti ne bosta stala ne parlament in ne ustava," je dejal namestnik voditelja Muslimanske bratovščine Esam El Erian.

Od revolucije ni več veliko ostalo

Egipčani so zdaj ostali brez parlamenta. Na papirju obstaja zgolj še stara ustava iz časov Mubarakove vladavine. Nova namreč zaradi številnih proceduralnih in vsebinskih zapletov na ustavodajni skupščini še ni bila niti napisana, kaj šele, da bi jo ljudstvo dobilo v potrditev na referendumu. Vse, kar od "politične tranzicije" poleg dosmrtne ječe Mubaraku in nekdanjemu notranjemu ministru Habibu Al Adliju trenutno še ostaja Egipčanom, je drugi krog predsedniških volitev.

Ta se bo odvil v soboto in nedeljo. Na njem se spopadata kandidat Muslimanske bratovščine Mursi in nekdanji Mubarakov premier Šafik. Ker slednji po včerajšnji odločitvi ustavnega sodišča sme nadaljevati boj za vrhovni položaj v Egiptu in zaradi razveljavitve lustracijskega zakona ne bo izpadel iz tekme, je včeraj seveda deloval navdušeno. Odločitev ustavnih sodnikov je označil za "zgodovinsko" in dejal, da se je z njo končalo obdobje političnega obračunavanja. Pred navdušeno množico podpornikov je njegov nagovor deloval že kot izvolitveni govor predsednika, ne pa kot še eden predvolilni nastop predsedniškega kandidata.

Po razglasitvi sodb so pred močno zastraženim ustavnim sodiščem že izbruhnili spopadi.