S tem bi varčevalci v bankah po vsej Evropi dobili garancijo za depozite, ki bi presegala meje posamezne države. Za izplačilo vlog v primeru stečaja posamezne banke bi jamčil poseben sklad, ki bi se napajal iz dajatev na finančne institucije. Tovrstna integracija je po Barrosovem mnenju poleg monetarne in fiskalne integracije nujna za stabilnost območja evra. Podrobnejši načrt bo predvidoma prestavljen na vrhu EU konec meseca, glede na preostalo dogajanje pa še sedaj lahko pričakujemo negativen odziv s strani nemške kanclerke Angele Merkel.

Vseevropsko jamstvo za vloge bi lahko imelo pozitiven vpliv na poslovanje domačih bank. Obrestne mere na depozite (pasivne obrestne mere) bi zaradi nižjega tveganja in selitve depozitov iz drugih držav članic EU v slovenske banke lahko upadle. Po podatkih Banke Slovenije so bile februarja letos obrestne mere za vloge gospodinjstev nad enim letom za kar 0,9 odstotne točke višje kot v evropski monetarni uniji. Višje pasivne obrestne mere pomenijo pritisk na neto obrestno maržo in dobičkonosnost bank. Z jamstvom na nivoju Evropske unije bi te obrestne mere lahko upadle, hkrati pa bi zaradi manjšega tveganja in večjega zaupanja v bančni sistem lahko povečale vloge tako domačega kot tudi tujega prebivalstva v slovenskih bankah. Poslovne banke bi tako lahko povišale neto obrestne prihodke in izboljšale poslovanje iz osnovne dejavnosti, kar bi posledično imelo pozitiven vpliv na višino kapitala.

Z nižanjem pasivnih obrestnih mer bi lahko banke postopno nižale tudi aktivne obrestne mere. Te so pri stanovanjskih in potrošniških posojilih gospodinjstvom malenkost višje kot v območju evra, večji razkorak je pri obrestnih merah za posojila podjetjem. Slovenska podjetja za posojila do 1 milijon evrov v povprečju plačujejo 6-odstotne obresti, podjetja v EMU pa 4,3-odstotne. Pri posojilih nad milijon evrov je razkorak še večji, saj se povprečno podjetje iz evropske monetarne unije zadolžuje po 2,6-odstotni obrestni meri, povprečno slovensko podjetje pa za najeta posojila plačuje 4,3-odstotne obresti.

Na ravni bančnega sistema sicer obrestna marža za zdaj ostaja stabilna. Konec marca je znašala 2,13 odstotka, kar je enako kot v letih 2010 in 2011. Opazen pa je padec obrestnih marž pri določenih bankah. Obrestna marža Gorenjske banke je tako v letu 2011 glede na leto 2010 upadla z 3,31 na 2,69 odstotka, obrestna marža Factor banke pa z 2,82 na 2,11 odstotka.