Letos se utegne ta številka zmanjšati. Nekoliko zaradi rebalansa proračuna, ki je učinkoval tudi na zmanjšanje sredstev državne volilne komisije, predvsem pa zaradi finančnega krča v podjetjih in strankah. Konec lanskega leta je SD imela dobrih 760.000 evrov izgube. Zverova SDS je med slovenskimi strankami res med najbogatejšimi, a hkrati zaradi posojil, najetih za financiranje predvolilnih kampanj in nakup hiše v Trstenjakovi ulici, tudi zelo zadolžena. Na vprašanje, kako bo potekalo financiranje kampanje, nam je Milan Zver dejal, da "za to skrbijo organizatorji predvolilne kampanje SDS in NSi" in da se sam "v finančne podrobnosti ne vtika". Predsedniku Türku, ki je leta 2007 v kampanji porabil 581.823 evrov, tokrat za doseganje prepoznavnosti ne bo treba več vlagati tolikšnih sredstev kot pred petimi leti. Na neposredno vprašanje, ali letos pričakujejo manj ali več zbranih sredstev, pa so nam Türkovi odgovorili le, da "bi bil odgovor lahko samo hipotetičen".

Elastičnost porabe

Po zaključku predsedniških volitev leta 2007 je računsko sodišče sicer ugotavljalo, da tako Türk kot njegova protikandidata Mitja Gaspari in Lojze Peterle dela zbranih sredstev niso porabili, kot predvideva zakon. Tako so pri Türku, katerega kampanjo je koordiniral njegov današnji svetovalec v kabinetu Franci Perčič, ugotovili, da so malo manj kot 11.000 evrov stroškov prikazali v obdobju, ko se kampanja sploh še ni začela oziroma ko se je že končala. Türkov štab je tako prijavil stroške najema mariborskega volilnega štaba že v avgustu, četudi se je kampanja začela šele septembra; prav tako so že v avgustu uveljavljali stroške telefona in naročnin na časopise; prijavili so tudi stroške zaključne prireditve na dan volitev (dva dni po koncu kampanje), varovanje predsedniškega kandidata na dan volitev ter stroške telefona v treh mesecih po volitvah, od novembra 2007 do januarja 2008. Predsednik republike je sicer vsa zbrana sredstva tudi porabil (do evra natančno), država pa mu je odobrila delno povračilo stroškov v višini dobrih 81.000 evrov. Kot je pojasnilo računsko sodišče, so bili kandidati, za katere je glasovalo najmanj deset odstotkov od skupnega števila glasujočih, upravičeni do delnega povračila stroškov v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas. Povračilo stroškov se ujema s 677.000 glasovi, ki jih je Türk prejel v drugem krogu.

Türkovo kandidaturo je leta 2007 finančno podprla vrsta podjetij, med njimi Studio Marketing in Zlatarne Celje, ter stranka Socialni demokrati in (tedaj še združenje) Zares. Med fizičnimi osebami je za svojo kampanjo največ - 12.500 evrov - prispeval Türk sam.

Manj je več

Tudi pri Gaspariju, ki je sicer izpadel v prvem krogu, je leta 2007 računsko sodišče ugotovilo, da je kot stroške kampanje prikazal neupravičene izdatke. Prijavili so stroške telefona, interneta, organizacije tiskovne konference in oglaševanja v avgustu 2007, četudi se je kampanja začela septembra. Gaspari je skupaj zbral in porabil 388.000 evrov, odobrili pa so mu 28.500 evrov povračila.

Pri Peterletu je bila zadeva še nekoliko bolj zapletena. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da je po zaključku kampanje ostalo neplačanih za 165.000 evrov računov. Kot kaže, je takšno stanje nastalo, ker je Peterletov štab namesto enega imel odprta kar dva računa. Poleg tega je za 83.000 evrov stroškov nastalo zunaj obdobja kampanje. Krščansko-ljudskemu politiku Peterletu pa je uspel tudi svojevrsten ekonomski čudež, s kakršnim je Jezus pet hlebov in dve ribi razdelil med pet tisoč ljudi: računsko sodišče je ugotovilo, da je Peterle zbral 461.000 evrov, porabil pa je dobrega pol milijona evrov.