Predsednik Hollande slab mesec po prevzemu položaja uživa okoli 60-odstotno podporo v javnosti, vlada, ki jo je sestavil, pa je sprejela nekaj všečnih ukrepov. Ministri so si denimo za 30 odstotkov znižali plačo ter za nekatere zaposlene znova omogočili upokojevanje pri 60. letih.
Dobro leto za socialiste
Glede na zadnje raziskave javnega mnenja lahko levica na parlamentarnih volitvah računa na zanesljivo zmago. Socialisti sicer letos niso slavili le na predsedniških, ampak že prej tudi na senatnih volitvah. Vprašanje pa je, ali bodo dobili absolutno večino v nacionalni skupščini, to je 289 od 577 sedežev. V tem primeru jim ne bi bilo treba skleniti dogovora z bolj radikalnimi strankami na levici, katerih kandidati jim utegnejo odvzeti nekaj poslanskih mest.
Desnosredinska Unija za ljudsko gibanje (UMP), kjer je po porazu Nicolasa Sarkozyja v ospredju boj za vodenje stranke med nekdanjim premierjem Francoisom Fillonom, generalnim sekretarjem Jean-Francoisom Copejem in nekdanjim zunanjim ministrom Alainom Juppejem, za levico zaostaja za okoli deset odstotnih točk. UMP je pred volitvami svarila, da bodo socialisti povišali davke, še najslabše pa naj bi jo odnesel srednji sloj. Sicer malo verjetna zmaga UMP bi pomenila, da bi moral predsednik Hollande v kohabitacijo z desnosredinsko vlado. S to besedo v Franciji poimenujejo sobivanje predsednika in vlade različnih političnih usmeritev, ki ga običajno zaznamujejo politične blokade.
Zanimiv spopad med skrajno levico in desnico
V Franciji od začetka pete republike leta 1958 velja polpredsedniški sistem, v katerem ima parlament manjše pristojnosti kot v številnih drugih državah. Vendar pa predsednik republike, ki sicer ne sodeluje na sejah parlamenta, potrebuje večino v skupščini, da oblikuje vlado. Pred tokratnimi volitvami je poleg tega, ali bodo socialisti dobili večino, v ospredju tudi vprašanje, ali bo skrajno desni Nacionalni fronti znova uspel preboj v parlament.
Vodja Nacionalne fronte Marine Le Pen je aprila v prvem krogu predsedniških volitev dobila skoraj 18 odstotkov glasov, medtem ko stranka nima poslancev v skupščini že od leta 1988. V anketah pred volitvami ji je podporo izrekalo okoli 14 odstotkov vprašanih. Zlasti zanimiv bo boj za poslanski sedež v severnofrancoskem mestu Henin-Beaumont, kjer se bo Le Penova pomerila s skrajnim levičarjem, sicer tudi kandidatom na predsedniških volitvah Jean-Lucom Melenchonom. Ankete kažejo, da ima zadnji v drugem krogu boljše možnosti za zmago. Slabo kaže še enemu predsedniškemu kandidatu, vodji sredinskega gibanja MoDem, Francoisu Bayrouju, ki je na predsedniških volitvah dobil devet odstotkov glasov, a bo le stežka ohranil poslanski sedež. sta
